Knjižnično-informacijski in založniški center

Digitalna knjižnica

Otvoritev razstave “Sintropija” Jona Žagarja

petek, 9. februar 2024

KIZC MORS, Vojkova 55a, Ljubljana

 

V galeriji Knjižnično-informacijskega in založniškega centra v Ljubljani je v petek, 9. februarja 2024, potekala otvoritev razstave “Sintropija” Jona Žagarja.

Slavnostni govornik na prireditvi, brigadir magister Vilibald Polšak, namestnik poveljnika CVŠ, se je umetniku zahvalil za gostovanje razstave, s katero smo obeležili tudi slovenski kulturni praznik, 8. februar. Izrazil je podporo civilno-vojaškemu sodelovanju na umetniškem področju v prihodnosti in posebej izpostavil razumevanje za mlade umetnike, ki so nedavno začeli svojo ustvarjalno pot.

Avtorja in serijo »Sintropija« je predstavil Matej Tomažin, kurator in direktor zavoda Artopolis. Povedal je, da avtor motive za fotografije išče v naravi, ki mu je blizu in se na takšen način sooča s svojimi strahovi in nezavednim. Na samotnih nočnih sprehodih se srečuje z navidez srhljivimi podobami in okoliščinami, ki jih raziskuje in nato upodobi na fotografijah. Te pa imajo kljub elementom teme, noči in ogroženosti zaradi sintropije videz nove, črno-bele poetične fiktivne resničnosti.

Prireditev je sklenil fotograf Jon Žagar, ki je obiskovalce popeljal po razstavi in jim z besedo in razmišljanjem približal novo serijo fotografij. Predstavil je tudi svoj pogled na sintropijo. Meni, da v mnogih pogledih presega meje med živim in neživim svetom ter predstavlja popolno nasprotje entropije. Če entropija v naravi pomeni postopno degeneracijo sistema proti kaosu in propadu, jo sintropija presega zaradi posebnosti narave, kot so neskončne sposobnosti samoobnavljanja, sodelovanja in samoorganiziranja.

Prireditev, ki jo je povezovala Jelka Krošelj, je popestril nastop pihalnega kvinteta Orkestra Slovenske vojske.

Razstava bo na ogled do 5. aprila 2024.

Vljudno vabljeni.

Fotografije: Edina Merdanović

razstava




SEZNAM SLIKOVNEGA GRADIVA

1 Sintropija IX, 2024

1 Sintropija IX Jon Zagar

2 Sintropija I, 2024

2 Sintropija I Jon Zagar

3 Sintropija XIII, 2024

3 Sintropija XIII Jon Zagar

4 Sintropija X, 2024

4 Sintropija X Jon Zagar

5 Sintropija XI, 2024

5 Sintropija XI Jon Zagar

6 Kvartir I, 2022

6 Kvartir I Jon Zagar

7 Kvartir II, 2022

7 Kvartir II Jon Zagar

8 Kvartir V, 2022

8 Kvartir V Jon Zagar




JON ŽAGAR

Jon Žagar predstavlja umetniško fotografijo, ki temelji na konceptu fotografskega dejanja kot soočenja s tistim, kar nezavedno deluje v nas. Izhodiščni motiv njegove fotografije je narava, ki jo s fotoaparatom preobrazi skozi določeno umetniško idejo. Gre za vpetost med mimetičnostjo kot zvesto posnemanje realnosti na eni strani in oblikotvorno preobražanje te realnosti v novo, fiktivno resničnost. Rezultat tega dela je črno-bela poetična atmosfera, ujeta na fotografijah skozi samotna raziskovanja nočnih zapuščenih krajin. Na ta način fotografija kot srečanje s srhljivim, ogrožajočim, postane terapija v pomenu premagovanja strahu in tesnobe in raziskovanje meja lastnega jaza.

Dosedanje razstave umetnika:

2023 Skupinska razstava, Pervenci svetlobe, galerija ZDSLU, Ljubljana, Slovenija.

2022 Skupinska razstava, Brez objekta, galerija Photon, Ljubljana, Slovenija.

2022 Skupinska razstava, Artopolis: Sodobna neskladja, galerija Škuc, Ljubljana, Slovenia.

2021 Skupinska razstava, Artopolis: Novi trg, Kulturni center Q, Ljubljana, Slovenia.

2019 Samostojna razstava, Night vision/s, Metelkova mesto - Klub SOT, Lovci, Ljubljana, Slovenija.

2018 Skupinska razstava, Vabljeni mladi umetniki do 35. leta, galerija ZDSLU Galerija, Ljubljana, Slovenija.

2018 Skupinska razstava, Nagrajeni natečaja Vabljeni mladi, galerija DLUM, Maribor, Slovenija.

2017 Skupinska razstava, Temačno sublimno, MSUM, Ljubljana.

2016 Skupinska razstava Vabljeni mladi 2016 DLUM, galerija DLUM, Maribor.

Galerija Enable participation of youth in activity DLUM v Mariboru planning.

2016 Skupinska razstava s kolektivom Freštreš, Insomnia, Bikofe, Ljubljana.

2016 Skupinska razstava (Ne)znano, na mesecu fotografije Fotonični trenutki, galerija Photon, Ljubljani.

2016 Skupinska razstava After All na mesecu fotografije, Krakow, Poljska.

2016 Skupinska razstava ALUO LXX: Preteklost, sedanjost, prihodnost, Jakopičeva galerija, Ljubljana.

2015 Skupinska razstava s kolektivom Freštreš, Razprodaja, galerija GT22, Maribor.

2015 Skupinska razstava, Apropriation of the moment, Dig Gallery, Košice, Slovaška.

2015 Skupinska razstava, Apropriacija tenutka, galerija GT22, Maribor.

2014 Skupinska razstava, Sporno: razstava študentov ALUO, galerija Photon, Ljubljana.

 

SINTROPIJA

O novi seriji del je umetnik zapisal:

"Vsak dan ob jutrih tečem ob reki brez imena. Rečna voda je bistra, sveža in hladna, in ko sem ob njej, mi misli odtavajo skupaj s tokom reke. Z menoj ostanejo primarne misli o domu, družini in neskončnem otroštvu. Ko sem tam, za hip pozabim na dolžnosti, ki me čakajo v dnevu, postanem radoveden in v reko vržem kamen. Koncetrične kroge, ki nastanejo, voda hitro odnese, jaz pa se odpravim naprej in reko pustim za seboj.

Med tekom reflektiram prejšnji dan in razmišljam, kakšen bo dan pred menoj. Včasih me že zjutraj v prsih spremlja težak občutek, veliko dela me čaka in ni možnosti, da bi se odgovornostim odrekel. Družba pričakuje, da bom prispeval tisto, za kar sem bil zadolžen. Tečem naprej in iščem moč, ko se povzpenjam na bližnjo planino. Strma cesta v noge sprošča kislino, ta pa sporoča možganom, da bo potrebno zmanjšati tempo. Stisnem čeljusti in nadaljujem pot, vmes pa pozabim na to, kaj vse bi moral. Pomembno mi postane moje telo, ves fokus je na vdihu in izdihu. Ko pridem na planino, se ozrem po drobnici in ogromnih gorah.

V prsih mi razbija in na čelu začutim topel pot. Postanem zadovoljen, da sem tam. Do cilja moje poti ostane še dober kilometer, pogledam na uro, posnamem fotografijo gora in tečem dalje. Na cilju se ustavim in zavestno umirjam svoj dih. Z mislimi ustvarjam svojo novo resničnost. Predstavljam si, da moje življenje cveti. Predstavljam si, da imava z ženo lep dom. Predstavljam si zelena števila, ki prinašajo svobodo. Po nekaj minutah odprem oči in se začnem vračati v dolino, vedno zapiha rahel južni veter, zazeham in si obrišem rosne oči.“