Predstavitev knjige:

Avtor v tej knjigi obravnava problematiko kriznega komuniciranja ob naravnih katastrofah in drugih nesrečah ter terorističnih napadih. Krizno kumuniciranje je posebno področje odnosov z javnostmi. Kot del kriznega upravljanja je eden izmed ključnih dejavnikov, ki določajo uspeh (ali neuspeh) ukrepanja v krizi. Pojav nesreče ali krize je namreč dogodek, ob katerem mediji podivjajo.

Knjiga je razdeljena na dva dela. V prvem avtor s študijami primerov enajstih kriznih dogodkov predstavi način komuniciranja, od prvih uradnih izjav oblasti, ali pri letalskih nesrečah (tudi) predstavnikov letalskih družb, do poročanja različnih medijev. Pri tem opozarja na vse večjo vlogo družbenih omrežij (facebook, twitter) pri informiranju javnosti. Ob vsakem kriznem dogodku javnost zahteva odgovore, zato mora biti uradni odziv jasen in hiter, informacije popolne in preverjene, v nasprotnem manjkajoče informacije zapolnijo govorice in ugibanja, kar lahko vodi k nenadzorovani konstrukciji krize ali nesreče. Avtor navaja tudi nekaj primerov povsem zgrešenih prvih uradnih izjav, ki so tragično situacijo še poslabšale. Takšna je bila prva uradna izjava lastnika estonskega trajekta, ki se je leta 1994 potopil ob finski obali, ob tem je življenje izgubilo več kot osemsto ljudi. Izjava, da je ladja zavarovana, je javnost še bolj razburila.

V drugem delu avtor predstavi model komuniciranja v krizi, pri tem izpostavi pomen in odgovornost medijev ter družbenih omrežij. Posebno poglavje nameni podpori in pomoči žrtvam ter njihovim družinam. Na koncu poudari pomen kriznega informacijskega načrtovanja, saj je dober načrt ključnega pomena v primeru nesreče ali kriznega dogodka.

Zvonko Krunić

CVŠ / KIZC