V ponedeljek, 11. decembra 2017, je v Kadetnica Maribor v Knjižnično-informacijsko-založniškem centru Centra vojaških šol potekal zaključek Bralne značke za odrasle v Slovenski vojski 2017.

Slovenska vojska se je letos šestič vključila v projekt bralne značke za odrasle, ki so ga pripravili v Knjižnično-informacijskem založniškem centru MORS in tudi že tretje leto sodeluje v okviru festivala Brati gore ob mednarodnem dnevu gora.

Bralno značko je zaključilo  14 bralk in bralcev, ki so izpolnili bralne kartončke in jih pravočasno oddali. V akcijo so se vključili: zaposleni v Slovenski vojski (9 udeležencev), upokojenci MORS (2 udeleženca) in  družinski člani (3 udeleženci). Od tega je bilo 7 žensk in 7 moških.

Starostni razpon udeležencev je od 34 do 66 let. Glede izobrazbe so pa bili od srednje šole do magisterija.

V uvodu je navzoče pozdravil vodja projekta Bralne značke in povezovalec  Miroslav Nidorfer:

»Je čas, ko narava počiva, ko njive spijo pod belino snega, ko gosi odletijo v tople kraje, ko zadiši po svežem kruhu, cimetu, pogačah in poticah in toplih kolinah, ko žene posedejo ob topli peči in predejo besede in niti, se vrtijo kolovrati in vezilje vezejo tisočere niti, možje prižgejo pipe in si odvežejo dušo ob kozarčku rujnega vinca in tkejo besede prijateljstva.

Vam pripovedujem pravljico, je to bilo nekoč ali je še možno danes?

Da je to še možno in da je to sedanji čas, nam priča današnje srečanje, ko smo si vzeli čas drug za drugega, za druženje ob fotografijah, ki govorijo svojevrstno zgodbo mariborske zgodovine, ki je včasih malo »zaprašena« - pozabljena in prisluhnemo pisani besedi.«

11. decembra je tudi mednarodni dan gora in že tretje leto poteka poteka tudi festival Brati gore, kjer sodelujemo v povezavi z Bralno značko za odrasle v Slovenski vojski. Festival »Brati gore« je več kot samo organiziranje posameznih dogodkov – je tudi način povezovanja ljudi, kljub njihovi fizični ločenosti.Pobudnik te akcije je Alpska konvencija s sedežem v Innsbrucku. Namen je povezovanje držav, ki jih povezujejo Alpe. Tako se na današnji dan povezujemo s številnimi kraji v Sloveniji in Evropi in tako promoviramo vrednote Alpske konvencije: zaščito Alp, njihovo raznolikost in trajnostni razvoj.

V počastitev festivala Brati gore se je prebralo nekaj odlomkov iz knjige Juliusa Kugyja: Delo, glasba, gore (1966).  

Glede na to, da je letošnja bralna značka povezana z glasbo, je bil izbran odlomek, ki je povezan z glasbo in gorami.

Kugy je znan po svoji ljubezni do alpinizma, zlasti do Julijskih Alp, ki jih je vzljubil že v svojih najstniških letih ob obiskih očetovega rojstnega kraja v Ziljski dolini ter zaradi svoje ljubiteljske botanične dejavnosti. Lokalni gorski vodniki so mu pomagali, da se je povzpel na mnoge izmed še neosvojenih vrhov Julijcev ter da je že osvojene vrhove dosegal po novih smereh. Zaradi tega je znan tudi kot »odkritelj Julijskih Alp«. Julius Kugy je bil velik spodbujevalec prijateljstva med narodi, živečih na območju današnje Slovenije, Italije in Avstrije. 

Knjižne nagrade je letos doniral Vojaški vikariat Slovenske vojske, in sicer ob 500-letnici reformacije je ta knjižni dar  bil Dalmatinova Biblija – Novi testament v posodobljeni slovenščini. Udeleženci bralne značke so prejeli tudi kazalko in nalepko donatorja Alpske konvencije.

Knjižne nagrade sta podelila poveljnik CVŠ brigadir mag. Vilibald Polšak in namestnica vikarja VVU 13 r. Violeta Mesarič Jazbinšek.

Po podelitvi knjižnih nagrad udeležencem bralne značke je bilo odprtje fotografske razstave mag. Marjana Vešnarja.

S fotografijo se je Marjan Vešnar srečal že v osnovni šoli, ko sta z učiteljem tehničnega pouka ustanovila fotografski krožek. Krožek je potem kot dijak in študent tudi vodil. Kasneje so ga pritegnile planine in kot planinski vodnik, varuh gorske narave in gorski stražar je vodil v planine pripadnike SV in njihove družinske člane in organiziral planinske tabore ter planinske vikende. V vseh poveljstvih, kjer je služboval se je neposredno angažiral tudi pri organizaciji in izvedbi športnih dni in pohodov. Vsak sprehod v naravo pa je prinesel tudi nove fotografske zapise.

Avtor je do sedaj razstavljal fotografije v vojašnici Cerklje ob Krki (pod pokroviteljstvom občine Brežice), na Generalštabu, Slovenski Bistrici, na Bledu, v Mariborski knjižnici, Univerzitetni knjižnici, v Mariboru in Ljubljani v KIZC  in pripravil številne projekcije in predavanja o specifikah slovenske narave in zgodovine. 2012 se nam je predstavil s fotografijami narave, tokrat pa se nam predstavlja z dokumentarno fotografijo kot raziskovalec mariborske zgodovine z odkrivanjem kulturne dediščine gradov, dvorcev, utrdb, ki so mnoge že v zadnjih vzdihljajih razvalin in jih je Marjan Vešnar ujel v svoj objektiv za spomin in opomin nam in našim zanamcem. Hvala mu za to skrb.

 

         

 

 

      Povezovalca kulturnega programa: Natalija Kristovič in Miroslav Nidorfer.

      Besedilo: Miroslav Nidorfer, prof., bibl. spec.

      Foto: Carmen Kos, GŠSV.  Miroslav Nidorfer, KIZC

Nazaj na novice