Kratka vsebina:

Radikalizacija posameznikov, družbenih skupin in celotne družbe v smeri nasilja (p)ostaja vedno večji problem v Evropi. Tudi v Sloveniji nismo imuni na ta pojav. Knjiga temelji na tezi, da je radikalizacija, ki vodi v nasilje, kompleksen družbeni pojav, s katerim se lahko učinkoviteje soočimo le z širokim družbeno inkluzivnim pristopom.

Avtorji najprej oblikujejo konceptualno in terminološko osnovo za preučevanje in spremljanje radikalizacije ter ukrepov proti radikalizaciji. V nadaljevanju predstavijo nekatere tuje pristope na področju identificiranja in spremljanja radikalizacije v smeri nasilja (primeri Velike Britanije, Avstrije in Finske), ki bi jih lahko uporabili tudi pri oblikovanju ustreznih ukrepov v Sloveniji.

Sledi poglavje, v katerem predstaijo širok spekter državnih in nedržavnih institucij, ki se (lahko) ukvarjajo s spremljanjem radikalizacije in protiukrepi v RS. Predstavijo ugotovitve intervjujev in fokusnih delavnic s predstavniki šolskega sistema, sistema socialnega varstva, zdravstvenega sistema, varnostnih struktur, sistema za izvrševanje kazenskih sankcij, azilnega sistema, verskih skupnosti ter športnega sistema v povezavi z navijaškimi skupinami. Sledi predstavitev rezultatov ankete o dovzetnosti na radikalizacijo na vzorcu študentov Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru v letu 2019. Anketa je pomembna, saj odraža percepcije skupine mladostnikov kot ene izmed najbolj ranljivih skupin na radikalizacijo.

Knjigo zaključujejo s predstavitvijo predloga za oblikovanje celovitega modela RAN Slovenija oziroma celovitega medinstitucionalnega modela za identifikacijo in spremljanje radikalizacije v Sloveniji.

                 

                                                                                                                                                                                                                                          

 

 

 

 

 

 

 Za pregled kazala kliknite na naslovnico:

• 

 

 

 

Nazaj na knjižne novosti