Our website uses cookies. For some of them we need your consent. Edit consent...

Zapri

MoD Library and Information System

Digitalna knjižnica

TitleKibernetska varnost v luči digitalne transformacije in uporaba oboroženih sil : zaključna naloga
Osnovni podatki o gradivu
Authors:Plevnik, Mihael (Author)
Vuk, Pavel (Mentor) More about this mentor... New window
Language:SlovenianWork type:Specialist thesisTipology:2.10 - Specialist ThesisOrganization:PŠŠ - Command and Staff SchoolKeywords:kibernetska varnost, digitalna transformacija, oborožene sile, kibernetske grožnjeUDC:355.02:004.056.5(043.4)COBISS_ID:231226371Link is opened in a new windowStatistika: 297 ogledov; 13 prenosovCategories:Document is not linked to any category.
Files:.pdf SPEC_Plevnik_Mihael_i2024.pdf (3,61 MB)
Abstract:Naraščajoča digitalizacija in s tem povezana odvisnost družbe od informacijskih tehnologij je prinesla številne prednosti, vendar tudi povečane kibernetske grožnje. Kibernetska varnost postaja ključna za zagotavljanje varnosti in delovanja držav ter njihovih kritičnih infrastruktur. V tem kontekstu so oborožene sile vse bolj vpletene v zagotavljanje kibernetske varnosti. Namen naloge je analizirati različne nacionalne sisteme kibernetske varnosti ter vlogo oboroženih sil znotraj teh sistemov. Cilji naloge je podrobno proučiti ključne dejavnike kibernetske varnosti, vključno z upravljanjem in standardi, krepitev zmogljivosti in ozaveščanja, pravom in regulativo ter sodelovanjem ter podati predloge za izboljšanje kibernetske varnosti v Sloveniji. Ključne ugotovitve so pokazale, da kibernetski prostor vključuje vse povezane informacijske sisteme in omrežja. Pomembno je razlikovati med informacijsko varnostjo, kibernetsko varnostjo in kibernetsko obrambo. Grožnje se nenehno razvijajo in postajajo bolj kompleksne, ključne grožnje pa vključujejo zlonamerne napade, nepooblaščen dostop, uničenje podatkov in motenje storitev. Oborožene sile igrajo ključno vlogo pri zaščiti kibernetskega prostora z razvojem zmogljivosti za odkrivanje, preprečevanje in odzivanje na kibernetske napade. Primerjava kibernetske varnosti v Sloveniji, Hrvaški, Latviji in na Slovaškem je pokazala, da se države soočajo s podobnimi izzivi, vendar z različnimi pristopi pri odzivanju nanje. Nato in EU imata vzpostavljene politike in strategije za krepitev kibernetske varnosti, pri čemer Nato poudarja kolektivno obrambo in sodelovanje med članicami, medtem ko se EU osredotoča na regulativne in investicijske ukrepe. Predlogi za izboljšanje vključujejo izboljšanje upravljanja kibernetske varnosti z vzpostavitvijo enotnih standardov in povečano koordinacijo med institucijami, povečanje investicij v zmogljivosti za odkrivanje in odzivanje na kibernetske grožnje ter izboljšanje ozaveščenosti o kibernetski varnosti, nadgradnjo zakonodajnega okvira za kibernetsko varnost in zagotovitev njegovega učinkovitega izvajanja ter okrepitev sodelovanja med državnimi institucijami, zasebnim sektorjem in mednarodnimi partnerji. Digitalna transformacija prinaša nove priložnosti, vendar tudi povečane kibernetske grožnje. Učinkovita kibernetska varnost zahteva celovit in usklajen pristop, ki vključuje tako oborožene sile kot civilne institucije. Izboljšanje zmogljivosti, upravljanja, zakonodajnega okvira in mednarodnega sodelovanja je ključnega pomena za zagotavljanje varnega digitalnega prostora.
Citiranje gradiva
Secondary language
Language:EnglishAbstract:Increasing digitisation and society's dependence on information technologies has brought many benefits, but also increased cyber threats. Cybersecurity is becoming essential to ensure the security and functioning of states and their critical infrastructures. In this context, the armed forces are increasingly involved in the provision of cybersecurity. The purpose of this thesis is to analyse the different national cybersecurity systems and the role of the armed forces within these systems. The objectives of the thesis are to examine in detail the key factors of cybersecurity, including governance and standards, capacity building and awareness raising, law and regulation, and cooperation, and to make proposals for improving cybersecurity in Slovenia. Key findings showed that cyberspace includes all connected information systems and networks. It is important to distinguish between information security, cyber security and cyber defence. Threats are constantly evolving and becoming more complex, and key threats include malicious attacks, unauthorised access, data destruction and disruption of services. The Armed Forces play a key role in protecting cyberspace by developing capabilities to detect, prevent and respond to cyber-attacks. A comparison of cyber security in Slovenia, Croatia, Latvia and Slovakia shows that the countries face similar challenges but with different approaches to responding to them. NATO and the EU have policies and strategies in place to strengthen cyber security, with NATO emphasising collective defence and cooperation between members, while the EU focuses on regulatory and investment measures. Suggestions for improvement include improving cybersecurity governance through the establishment of common standards and increased coordination between institutions, increasing investment in capabilities to detect and respond to cyber threats and raise awareness of cybersecurity, upgrading the cybersecurity legislative framework and ensuring its effective implementation, and strengthening cooperation between state institutions, the private sector and international partners. Digital transformation brings new opportunities but also increased cyber threats. Effective cybersecurity requires a comprehensive and coordinated approach involving both armed forces and civilian institutions. Improving capabilities, governance, regulatory frameworks and international cooperation is key to ensuring a secure digital space.Keywords:cyber security, digital transformation, armed forces, cyber threats