71. Delovanje logistike Slovenske vojske v kompleksnem varnostnem okoljuIgor Veršnik, 2024 Abstract: Sodobno mednarodno varnostno okolje 21. stoletja je kompleksno in nepredvidljivo. Sooča se z varnostnimi tveganji in grožnjami, ki se pojavljajo v različnih oblikah, vključno s hibridnimi grožnjami. Nedavni oboroženi konflikti, vključno z vojno v Ukrajini zahtevajo, da NATO postane bolj odziven, vzdržljiv in pripravljen na hitro reakcijo v primeru oboroženega konflikta. V tem kontekstu narašča pomen vojaške logistike, saj lahko logistična podpora vojaških operacij pogosto odloča med zmago in porazom. Glede na spremenjeno varnostno okolje bo morala Slovenska vojska na področju logistike izvesti strukturne, funkcionalne in zmogljivostne preobrazbe. Te bodo omogočile vzpostavitev robustnega logističnega sistema in sistema logistične podpore, ki bo sposoben učinkovito podpirati delovanje enot Slovenske vojske v miru, izrednih razmerah in v vojni.
Keywords: logistična podpora, geometrija bojišča, organiziranost logističnih enot
Published: 08.04.2025; Views: 1373; Downloads: 7
 Fulltext (2,33 MB) |
72. Podpora države gostiteljice v primeru izvajanja 3. člena Severnoatlantske pogodbeAndrej Skodič, 2024 Abstract: Zaključna naloga obravnava koncept podpore države gostiteljice, ki je pomemben za Slovensko vojsko in Republiko Slovenijo pri izpolnjevanju obveznosti v okviru zveze NATO. Podpora države gostiteljice je opredeljena kot civilna in vojaška pomoč, ki jo Republika Slovenija nudi zavezniškim silam v različnih situacijah - v miru, izrednih stanjih, krizah in vojni na svojem ozemlju, v teritorialnih vodah ali zračnem prostoru. Ta podpora omogoča sprejem, zadrževanje in prehod sil ter sredstev zavezniških ali drugih držav ter vključuje tako vojaške kot tudi civilne zmogljivosti. Poudarjena je tudi potreba po odpornosti držav članic zveze NATO, ki obsega sposobnost izvedbe ustreznih priprav ter odzivanje na različne šoke, kot so naravne nesreče, kompleksne krize ali oboroženi spopadi, v skladu s 3. členom Severnoatlantske pogodbe. Republika Slovenija kot članica zveze NATO ima pomembno vlogo kot tranzitna država, zagotavljanje podpore države gostiteljice pa vključuje sprejem in zaščito sil, logistično podporo in premike čez območje Republike Slovenije. V zaključni nalogi bomo proučili, ali so zagotovljene potrebne pravne podlage in zmogljivosti Slovenske vojske za uspešno izvajanje podpore države gostiteljice ter identificirane morebitne omejitve za izvajanje le te.
Keywords: podpora države gostiteljice, vojaška mobilnost, Severnoatlantska pogodba, odvračanje, obramba, odpornost
Published: 08.04.2025; Views: 1390; Downloads: 22
Fulltext (1,90 MB) |
73. Strateško vojaško razmišljanje v sodobnem varnostnem okoljuJurij Raduha, 2024 Abstract: Naloga raziskuje ključne vidike strateškega vojaškega razmišljanja v sodobnem varnostnem okolju. Prouči teorijo s tega področja, predvsem z namenom, da oblikuje sintezo enotnega razumevanja tega pomembnega koncepta. Vsebina se osredotoča na izzive, s katerimi se soočajo vojaški voditelji, kot so Dwight D. Eisenhower, Alan Brooke, Valery Gerasimov in James Mattis in izbrani sodobniki, ki se s konceptom v okviru svoje funkcije ali profesije s strateškim razmišljanjem vsakodnevno srečujejo. Ti strateški vojaški voditelji prilagajajo svoje strategije dinamičnim spremembam v geopolitiki, tehnologiji in vojskovanju, pri čemer so uporabljali kritično, kreativno in časovno razmišljanje za dosego dolgoročnih ciljev. Naloga ponuja analizo univerzalnih lastnosti strateškega razmišljanja ter proučuje, kako sodobni voditelji uspešno prilagajajo svoje strategije novim oblikam groženj, kot so informacijske vojne, hibridno vojskovanje in asimetrični konflikti. S študijami primerov in intervjuji s strokovnjaki naloga razkriva, kako strateško razmišljanje ostaja ključna kompetenca v vojaškem vodenju, ne glede na čas ali naravo konfliktov.
Keywords: strateško vojaško razmišljanje, strateški voditelji, sodobno varnostno okolje, prilagoditev, strategija, vizija
Published: 03.04.2025; Views: 1404; Downloads: 10
Fulltext (995,80 KB) |
74. Kibernetska varnost v luči digitalne transformacije in uporaba oboroženih silMihael Plevnik, 2024 Abstract: Naraščajoča digitalizacija in s tem povezana odvisnost družbe od informacijskih tehnologij je prinesla številne prednosti, vendar tudi povečane kibernetske grožnje. Kibernetska varnost postaja ključna za zagotavljanje varnosti in delovanja držav ter njihovih kritičnih infrastruktur. V tem kontekstu so oborožene sile vse bolj vpletene v zagotavljanje kibernetske varnosti. Namen naloge je analizirati različne nacionalne sisteme kibernetske varnosti ter vlogo oboroženih sil znotraj teh sistemov. Cilji naloge je podrobno proučiti ključne dejavnike kibernetske varnosti, vključno z upravljanjem in standardi, krepitev zmogljivosti in ozaveščanja, pravom in regulativo ter sodelovanjem ter podati predloge za izboljšanje kibernetske varnosti v Sloveniji. Ključne ugotovitve so pokazale, da kibernetski prostor vključuje vse povezane informacijske sisteme in omrežja. Pomembno je razlikovati med informacijsko varnostjo, kibernetsko varnostjo in kibernetsko obrambo. Grožnje se nenehno razvijajo in postajajo bolj kompleksne, ključne grožnje pa vključujejo zlonamerne napade, nepooblaščen dostop, uničenje podatkov in motenje storitev. Oborožene sile igrajo ključno vlogo pri zaščiti kibernetskega prostora z razvojem zmogljivosti za odkrivanje, preprečevanje in odzivanje na kibernetske napade. Primerjava kibernetske varnosti v Sloveniji, Hrvaški, Latviji in na Slovaškem je pokazala, da se države soočajo s podobnimi izzivi, vendar z različnimi pristopi pri odzivanju nanje. Nato in EU imata vzpostavljene politike in strategije za krepitev kibernetske varnosti, pri čemer Nato poudarja kolektivno obrambo in sodelovanje med članicami, medtem ko se EU osredotoča na regulativne in investicijske ukrepe. Predlogi za izboljšanje vključujejo izboljšanje upravljanja kibernetske varnosti z vzpostavitvijo enotnih standardov in povečano koordinacijo med institucijami, povečanje investicij v zmogljivosti za odkrivanje in odzivanje na kibernetske grožnje ter izboljšanje ozaveščenosti o kibernetski varnosti, nadgradnjo zakonodajnega okvira za kibernetsko varnost in zagotovitev njegovega učinkovitega izvajanja ter okrepitev sodelovanja med državnimi institucijami, zasebnim sektorjem in mednarodnimi partnerji. Digitalna transformacija prinaša nove priložnosti, vendar tudi povečane kibernetske grožnje. Učinkovita kibernetska varnost zahteva celovit in usklajen pristop, ki vključuje tako oborožene sile kot civilne institucije. Izboljšanje zmogljivosti, upravljanja, zakonodajnega okvira in mednarodnega sodelovanja je ključnega pomena za zagotavljanje varnega digitalnega prostora.
Keywords: kibernetska varnost, digitalna transformacija, oborožene sile, kibernetske grožnje
Published: 03.04.2025; Views: 1494; Downloads: 33
Fulltext (3,61 MB) |
75. |
76. |
77. |
78. |
79. |
80. |
Our website uses cookies. For some of them we need your consent. Edit consent...
