Abstract: Prispevek kritično obravnava koncept podpore države gostiteljice, ki je ključnega pomena za Slovensko vojsko in Republiko Slovenijo pri izpolnjevanju obveznosti v okviru Nata. Podpora države gostiteljice je opredeljena kot civilna in vojaška pomoč, ki jo Republika Slovenija omogoča zavezniškim silam v različnih situacijah – v miru, izrednih stanjih, krizah in vojni na svojem ozemlju, v teritorialnih vodah ali zračnem prostoru. Ta podpora omogoča sprejem, zadrževanje in prehod sil ter sredstev zavezniških ali drugih držav ter vključuje tako vojaške kot tudi civilne zmogljivosti. Prav tako je poudarjena potreba po odpornosti držav članic Nata, ki obsega sposobnost izvedbe ustreznih priprav ter odzivanje na različne šoke, kot so naravne nesreče, kompleksne krize ali oboroženi spopadi, v skladu s 3. členom Severnoatlantske pogodbe. Slovenija kot članica Nata igra ključno vlogo kot tranzitna država, zagotavljanje podpore države gostiteljice pa vključuje sprejem in zaščito sil, logistično podporo in premike čez območje Republike Slovenije.
Keywords: podpora države gostiteljice, vojaška mobilnost, Severnoatlantska pogodba
Published: 30.06.2025; Views: 1033; Downloads: 9
Fulltext (426,95 KB)

Abstract: Članek predstavlja vključenost sodobnih strategij in tehnologij za obrambo proti kibernetskim grožnjam v obrambni načrt Republike Slovenije. Poudarja pomen celovitega pristopa, ki združuje civilne in vojaške zmogljivosti za zaščito kritične infrastrukture in izboljšanje odpornosti proti kibernetskim napadom. Prav tako izpostavlja ključno vlogo medsektorskega sodelovanja, usposabljanja in mednarodnega sodelovanja v kontekstu kibernetske obrambe. Vojska ima poglavitno vlogo pri izvajanju obrambnih in ofenzivnih operacij, s čimer se krepita nacionalna varnost in odpornost na kibernetske grožnje.
Keywords: obrambni načrt, kibernetska obramba, ofenzivne kibernetske operacije, načela ofenzivnih kibernetskih operacij
Published: 30.06.2025; Views: 1054; Downloads: 10
Fulltext (183,00 KB)

Abstract: V prispevku kritično vrednotimo zračno moč Slovenske vojske v kontekstu sodobnih groženj v nacionalnem zračnem prostoru. Ugotovitve raziskave kažejo na nujnost stalnega tehnološkega napredka in razvoja ustreznih zmogljivosti za učinkovito zaznavanje, sledenje in nevtralizacijo groženj v nacionalnem zračnem prostoru. Ob tem je pomembno tudi sodelovanje z Natom in drugimi mednarodnimi partnerji, ki dodatno krepi nacionalno varnost ter izboljšuje odzivnost na grožnje. Predlogi, ki smo jih oblikovali na podlagi raziskovalnih spoznanj, vodijo k izboljšanju obstoječih ter v razvoj in vključevanje novih različnih zračnih zmogljivosti v enoten obrambni sistem Slovenije. Ob tem je treba posebno pozornost nameniti prilagoditvi zmogljivosti za spoprijemanje z grožnjami, ki izhajajo iz civilnih zrakoplovov v teroristične namene. V prispevku jasno izpostavimo tudi potrebo po holističnem pristopu proučevanja zračne moči, ki vključuje tehnološke, operativne in organizacijske vidike za doseganje in ohranjanje zračne nadvlade ter zagotavljanje varnosti in suverenosti slovenskega zračnega prostora.
Keywords: zračna domena, varovanje zračnega prostora, sodobne varnostne grožnje
Published: 27.06.2025; Views: 993; Downloads: 4
Fulltext (302,95 KB)

Abstract: Nato je politično in vojaško zavezništvo, ki od leta 1949 države članice varuje pred oboroženim napadom. Je zelo uspešno zavezništvo, saj svoje osnovno poslanstvo opravlja že 75 let. Od začetka tisočletja pa Ruska federacija deluje tako, da je oborožen napad le majhen del celotne kampanje, pri čemer se večina dejavnosti izvede pod pragom oboroženega spopada, navadno izven uveljavljenih pravil mednarodnega reda, glavni instrumenti uveljavitve njene nacionalne moči pa so diplomatski, informacijski in ekonomski akterji. Ti z nevojaškimi metodami ustvarijo razmere za uporabo vojaškega instrumenta moči, da bi čim hitreje dosegli vojaške cilje, ki jih politično vodstvo in diplomacija takoj izkoristita v mednarodni skupnosti. To se je zgodilo tako v Gruziji leta 2008 (Abhazija, Južna Osetija) kot v Ukrajini leta 2014 (Krim). Leta 2022 je Ruska federacija po skoraj desetletni kampanji pretežno nevojaškega delovanja izvedla masovni oboroženi napad na suvereno državo Ukrajino, s čimer je grobo kršila pravila mednarodnega reda. Osnovni namen vojaškega instrumenta moči je bil osvojitev glavnega mesta Kijev in severnega dela Črnega morja. Če je mednarodna skupnost – predvsem zahodne demokracije – v primerih iz let 2008 in 2014 reagirala neodločno, se je po oboroženem napadu na Ukrajino odločno postavila na stran zaščite mednarodnega reda. Nato je reagiral z novim strateškim konceptom in združeno doktrino, katerih cilj je identifikacija nevojaških metod ogrožanja, reakcija nanje v času miru in učinkovito delovanje oboroženih sil ter drugih deležnikov na kopnem, morju, v zraku, vesolju in kibernetskem prostoru v vojni. Uveljavlja se nov način delovanja, katerega doktrina je v razvoju, njen namen pa je uspešno delovanje oboroženih sil v vseh domenah in sinhronizacija vojaških in nevojaških metod nacionalnih držav in Nata. Imenujemo ga večdomensko delovanje (angl. Multi-Domain Operations). Slovenska vojska se ne deli na zvrsti, njene zmogljivosti pa so namenjene delovanju pretežno v kopenski domeni. Zaradi svoje velikosti bojno delovanje velikega obsega težko izvaja brez zaveznikov in partnerjev. Leta 2003 je Republika Slovenija ukinila obvezno služenje vojaškega roka, leta 2010 pa obvezno služenje v rezervni sestavi, zato Slovenska vojska nima dovolj velike vojaške strateške rezerve, ki bi popolnila strukturo sil, če bi bile premestljive sile napotene na naloge, izhajajoče iz sprejetih dolžnosti, navedenih v Severnoatlantski pogodbi. Poleg tega Slovenska vojska nima jasno razmejenega institucionalnega dela, odgovornega za generiranje sil, in bojnega dela, odgovornega za njihovo uporabo. Krizno upravljanje in vodenje države v izrednih razmerah in vojnem stanju je pomanjkljivo zakonsko opredeljeno in ne dovolj preizkušeno na vajah. V teh kompleksnih razmerah bi politično vodstvo moralo storiti vse, da bi se vladne in nevladne organizacije pripravile, urile in preverile za celostni odziv države na grožnje, ki lahko ogrozijo suverenost Republike Slovenije, nacionalno identiteto, samobitnost slovenskega naroda in kakovost življenja ljudi. Natov koncept večdomenskega delovanja ji pri tem lahko pomaga.
Keywords: večdomensko delovanje, združeno delovanje, večrodovsko bojevanje, domena delovanja, dimenzija učinka, nacionalna varnost, celostni pristop
Published: 27.06.2025; Views: 1007; Downloads: 17
Fulltext (560,16 KB)

Abstract: Članek kritično obravnava izzive in perspektive razvoja komunikacijskoinformacijskega sistema (KIS) v okviru koncepta večdomenskega delovanja Nata, pri čemer se še posebej osredotoča na Slovensko vojsko. Izpostavlja, kako Nato za ohranjanje prednosti v kompleksnem varnostnem okolju intenzivno razvija koncept večdomenskega delovanja, ki vključuje sinhronizirano uporabo vseh operativnih domen (kopno, zrak, morje, vesolje in kibernetski prostor). Ključno vlogo pri tem ima sodelovanje z zunanjimi deležniki, kar zavezništvu omogoča hitrejši dostop do novih tehnologij in informacij. Slovenska vojska se v tem kontekstu spoprijema s potrebo po razvoju KIS, ki bo omogočal nemoteno delovanje v večdomenskem okolju, usklajeno z Natovimi standardi in smernicami. Novi KIS, ki naj bi bil v celoti implementiran do leta 2025, bo omogočal večjo fleksibilnost, varnost in povezljivost med enotami Slovenske vojske, hkrati pa bo podprl sodelovanje z zavezniki v okviru zavezništva. Implementacija KIS zahteva ne le tehnološke izboljšave, temveč tudi prilagoditev organizacijske miselnosti in usposabljanje kadrov, ki bodo uporabljali nove sisteme. Kljub trenutnim izzivom, kot so usklajevanje varnostne politike, zagotavljanje kadrov in premagovanje tehnoloških omejitev, Slovenska vojska kaže obetavne rezultate pri razvoju KIS, ki bo ključnega pomena za podporo večdomenskemu delovanju v prihodnosti.
Keywords: komunikacijsko-informacijski sistem, večdomensko delovanje, tehnološke izboljšave, združena omrežja koalicije
Published: 27.05.2025; Views: 1274; Downloads: 19
Fulltext (327,67 KB)