Opis: Nobena država, sploh tako majhna, kot je Slovenija, si ne more privoščiti, da v sistem zaščite in reševanja (ZiR) pri obsežnih nesrečah in kompleksnih krizah ne bi vključila oboroženih sil. Ali sistem slovenske zakonodaje omogoča hitro in učinkovito izkoriščanje vseh možnih virov za zaščito in pomoč prebivalcem tako majhne države, kot je Slovenija? Ali je relativno velik potencial Slovenske vojske (SV) res pravočasno na voljo v kritičnih situacijah? To so vprašanja, ki se pojavljajo ob razmišljanjih ali ni SV doma ujeta v vojašnicah, kljub temu da bi lahko takoj in učinkovito pomagala. Kje so vzroki? Ali ni morda, sicer nujen, civilni nadzor nad oboroženimi silami uvedel pretirane omejitve, ki skozi zakonodajo legalno omejujejo čimprejšnje angažiranje in delovanje SV? S preučevanjem različnih zakonov in podzakonskih aktov ugotovimo presplošno zakonsko podlago za delovanje SV v kompleksni krizi. Ugotovili smo %tradicionalni strah% politike pred lastno vojsko in zaradi tega nekoliko pretiran civilni nadzor nad SV. Poleg težav ob finančni krizi, ki je močno zaznamovala obdobje med letoma 2010 in 2017, tudi nizka zaznava varnosti države in družbe kot vrednote žal zelo negativno vpliva na stanje SV in posledično na varnost državljanov v zvezi z naravnimi in drugimi nesrečami. Končna ugotovitev je, da preveč splošne zakonske podlage in civilni nadzor na škodo državljanov Slovenije omejujejo delovanje SV, ki bi morala biti med prvimi, ko je treba pomagati.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Slovenska vojska, kompleksna kriza, naravne nesreče, zakonske omejitve
Objavljeno: 28.01.2019; Ogledov: 4912; Prenosov: 50
Polno besedilo (1,13 MB)