Naša spletna stran uporablja piškotke. Za nekatere potrebujemo vašo privolitev. Uredi privolitev...

Knjižnično-informacijski in založniški center

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice
  • (Pomoč)
  • A-
  • A+
  • English (UK)
  • Slovenščina

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Vrsta gradiva: * po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Oblikovanje vojaške skupnosti in njen pomen za Slovensko vojsko : zaključna naloga
Ernest Anželj, 2008

Opis: Vojaška skupnost je podsistem družbenega sistema. Če je vojaška skupnost homogena, soodvisna in kohezivna, je bolj odporna na stresorje. Ljudje smo socialna bitja, ki za svoj obstoj potrebujemo smisel obstoja in medsebojno soodvisnost ter toplino medčloveških odnosov. To velja tudi za vojaško skupnost. Najpomembnejši dejavnik vojaške organizacije je še vedno človek, kljub neustavljivemu tehnološkemu razvoju. Poveljniki na vseh ravneh vodenja in poveljevanja v vojski so ključnega pomena za vzpostavitev, ohranjanje in krepitev kohezivnosti zaupanih vojaških kolektivov. Pozitivna izkušnja življenja v vojaški skupnosti je lahko tisti povezovalni dejavnik v vojaškem kolektivu, ki ob zamiranju domoljubnih elementov in ob upoštevanju specifičnosti sodobne vojske in novih groženj s katerimi smo soočeni tako doma kot v tujini, predstavlja kohezivnost vojaške skupnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Slovenska vojska, vojaška skupnost, kohezivnost, poveljniki, vodenje, menedžment, timi
Objavljeno: 11.11.2011; Ogledov: 10473; Prenosov: 122
.pdf Polno besedilo (424,64 KB)

2.
Uspešnost vojaške enote in podobnost miselnih modelov njenih članov
Iva Toni, 2011

Opis: Podobnost miselnih modelov je pomemben dejavnik uspešnosti tima. Raziskava se je osredotočila na odnos med podobnostjo miselnih modelov vojakov in uspešnostjo vojaških timov, ki so se usposabljali za misijo v tujini. Raziskovalci so želeli preveriti, ali se podobnost miselnih modelov vojakov povezuje z njihovo pripravljenostjo na misijo, ali imajo izkušeni vojaki bolj podobne miselne modele kot neizkušeni ter ali se stopnja podobnosti miselnih modelov vojakov z usposabljanjem za misijo spremeni. Osredotočili so se na dva vidika podobnosti miselnih modelov – med vojaki v enoti ter med vojaki in poveljniki. Raziskava je zajela vojake in poveljnike 6 vodov Slovenske vojske. Miselne modele so raziskovalci merili s tehniko ocenjevanja povezanosti pojmov. Podatke o miselnih modelih so obdelali s tehniko Pathfinder, njihovo podobnost pa ocenili z različnimi merami, osnovanimi na teoriji grafov. Psihološko pripravljenost vojakov so ocenili na podlagi za raziskavo oblikovanega vprašalnika, ocene operativne pripravljenosti vodov pa sta na podlagi subjektivnega kriterija podala poveljnika čet. Izkazalo se je, da različne mere podobnosti miselnih modelov dajejo različne odgovore na raziskovalna vprašanja. Rezultati so nakazali, da so bolj psihološko pripravljeni vojaki, ki imajo sovojakom bolj podobne miselne modele in da so bolj operativno pripravljeni vodi, v katerih imajo vojaki poveljnikom bolj podobne miselne modele o odnosih. Izkazalo se je, da imajo neizkušeni vojaki bolj podobne miselne modele kot izkušeni. Z usposabljanjem so bolj podobne postale le najmočnejše neposredne povezave v miselnih modelih vojakov, celotni miselni modeli pa bolj različni.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...povezanosti pojmov, teorija grafov, Pathfinder, miselni modeli, timi, vojaško osebje, timsko delo, vzdolžne študije, učinkovitost...
Ključne besede: diplomska dela, tehnika ocenjevanja povezanosti pojmov, teorija grafov, Pathfinder, miselni modeli, timi, vojaško osebje, timsko delo, vzdolžne študije, učinkovitost skupine, vojaška psihologija
Objavljeno: 29.04.2019; Ogledov: 5832; Prenosov: 31
.pdf Polno besedilo (1,28 MB)

3.
Nadzor oborožitve v mednarodnem okolju in vloga podčastnika pri podpori procesov – študija primera
Gorazd Pečnik, 2024

Opis: V diplomskem delu smo se posvetili nadzoru oborožitve kot dejavnosti, za katero smo menili, da je bistvena za zagotavljanje miru v mednarodnem okolju. V začetnem delu smo predstavili razloge za nastanek Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in oba za Slovenijo najpomembnejša mehanizma za izvajanje nadzora oborožitve, Dunajski dokument iz leta 2011 in Mednarodno pogodbo o odprtih zračnih prostorih. V osrednjem delu smo opisali standarde pri izvedbi nadzora oborožitve kot pogoju za uspešno zagotavljanje preglednosti in varnosti. V študiji primera smo podrobneje analizirali dva oborožena konflikta in procese nadzora oborožitve, s katerimi je mednarodna skupnost poskušala rešiti nastali položaj, ter ugotovili, da vsi poskusi rešitve ne obrodijo miru ali stabilnosti. Natančneje smo se tudi posvetili procesom nadzora oborožitve, v katerih ima vlogo podčastnik kot član inšpekcijskega tima. Izvedli smo prav tako primerjalno analizo vloge podčastnikov v tujih enotah za nadzor oborožitve v evropskem prostoru. Ugotovili smo, da po sestavi niso vse enote za nadzor oborožitve enake in ne vidijo vse pomena podčastnikov na enak način, hkrati pa, da je pomembno, da je podčastnik, ki dela v nadzoru oborožitve, že izkušena in izoblikovana oseba s celo vrsto kompetenc.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nadzor oborožitve, Dunajski dokument 2011, Mednarodna pogodba o odprtih zračnih prostorih, podčastniki nadzora oborožitve, inšpekcijski timi
Objavljeno: 27.06.2024; Ogledov: 5; Prenosov: 2
Gradivo je na voljo samo prijavljenim uporabnikom!

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh
www.mo.gov.si Kolofon   | Nastavitve piškotkov Na vrh