Opis: Slovenska vojska je na svoji dvajsetletni razvojni poti bila deležna številnih in zahtevnih procesov od obvezniške do poklicne vojske ter končno do profesionalizacije. Projekt Prehod na poklicno vojsko, dopolnjeno s prostovoljno rezervo, s kratico PROVOJ, je predstavljal temeljni proces profesionalizacije. Začel se je leta 2002 in se predčasno končal leta 2007. Postavlja se vprašanje, če so bili cilji profesionalizacije SV torej doseženi.V nalogi posebno pozornost namenjam dojemanju temeljnega poslanstva in vlogi SV, razumevanju in umeščenosti vojaške profesije, procesu profesionalizacije prek stalnega izobraževanja častniškega zbora kot nosilca vojaške profesije in odgovornega za proces profesionalizacije v celoti. V demokratičnih državah zahteva civilna družba od svojih oboroženih sil, da so profesionalne. Spremenjena vloga in nova varnostna okolja, v katerih vojaške organizacije danes delujejo, postavljajo pred častnika nove zahteve in razširjena znanja tudi na drugih področjih. Posledica tega je konvergenca vojaškega in javnega izobraževanja. Na ta način vojaška profesija postaja vse bolj uveljavljena in konkurenčna v civilnem okolju. Sistem in programi izobraževanja častnikov v SV so sicer povsem primerljivi s podobnimi v tujini,vendar pa je treba na področju povezanosti in vključenosti izobraževanja častnikov v javne sisteme izobraževanja storiti korak naprej. Slovenska vojska je z razvojem uspela doseči družbeno pričakovano stopnjo profesionalnosti, da bi profesionalizacijo vzdrževala oziroma dvignila, pa mora s tem procesom nadaljevati.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...Slovenska vojska, profesionalizacija, vojaška profesija, vojaško izobraževanje, vojaško usposabljanje, častnik,...
Ključne besede: Slovenska vojska, profesionalizacija, vojaška profesija, vojaško izobraževanje, vojaško usposabljanje, častnik, strokovnost in kariera
Objavljeno: 29.01.2013; Ogledov: 12313; Prenosov: 433
Polno besedilo (1,10 MB)

Opis: Zaradi vzdrževanja dragega naborniškega sistema so nekatere države pričele s postopnim zmanjševanjem obsega pripadnikov oboroženih sil, kar je posledično privedlo do ukinitve obveznega služenja vojaškega roka. Z odločitvijo za profesionalizacijo se je tako v Slovenski vojski kot tudi v tujih oboroženih silah pojavila potreba po poklicnih vojakih. Vojska nastopa kot delodajalec, vojaški poklic pa se je uveljavil na trgu delovne sile. Vse te spremembe so privedle do drugačnega pristopa glede načrtovanja in razvoja kadrov. Delo v vojski pomeni biti sestavni del hierarhične lestvice, ki zajema vojake, podčastnike, častnike, vojaške uslužbence in civilne osebe, sleherni sestavni del pa je neposredno povezan z razvojem poklicne poti % s kariero. Primerjava kariernih sistemov poklicnih vojakov oboroženih sil Avstrije, Nemčije, Združenih držav Amerike in Slovenije kaže določene podobnosti pa tudi razlike. Podobnosti so naslednje: za poklicne vojake omenjenih držav velja, da podpišejo pogodbo o zaposlitvi za določen čas; po končanem osnovnem usposabljanju so razporejeni v enote na vojaške formacijske dolžnosti, kjer morajo glede na potrebe delovnega mesta določeni vojaki opraviti še specialistično usposabljanje; po določenem času v sistemu in ob izpolnjevanju pogojev lahko napredujejo in preidejo med podčastnike; ko pripadnikom preteče pogodba o zaposlitvi, jo lahko podaljšajo, če obstajajo potrebe po vojaških delovnih mestih in če to tudi sami želijo. Pri odhodu iz vojaškega sistema obstaja nekaj razlik. Tako v oboroženih silah Avstrije in Nemčije Služba za pridobitev poklicne kvalifikacije poskrbi in pripravi posameznika za civilni poklic ter mu pomaga pri pridobitvi nove zaposlitve. Za pripadnike ameriških oboroženih sil, ki zapuščajo vojaške vrste, vojaški sistem s pomočjo raznih programov pomaga pri vrnitvi v civilno življenje. V Slovenski vojski je poklicna pot vojaka zakonsko omejena s starostjo 45 let. Če je bil pripadnik v aktivni vojaški službi najmanj 15 let, mu po Zakonu o obrambi pripadajo pravice do odpravnine, drugega delovnega mesta v okviru ministrstva za obrambo ali pa prekvalifikacija za drug poklic.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ... profesionalizacija, poklicni vojaki, karierni sistem, mednarodna primerjava, diplomske...
Ključne besede: profesionalizacija, poklicni vojaki, karierni sistem, mednarodna primerjava, diplomske naloge
Objavljeno: 18.03.2015; Ogledov: 9904; Prenosov: 420
Polno besedilo (565,64 KB)

Opis: Z razvojem vojaške obrambe po osamosvojitvi Slovenije se je vse bolj izpostavljala potreba po drugačnem, predvsem sodobnejšem organiziranju vojaške obrambe, s katero bi bilo zagotovljeno doseganje novih doktrinarnih in strateških obrambnih načel. Odločitev o profesionalizaciji Slovenske vojske leta 2002 in uresničevanje akcijskih načrtov članstva v NATU sta tako zahtevala največjo in najbolj temeljito reorganizacijo Slovenske vojske, ki bo potekala do leta 2010. Reorganizacija poteka na več ravneh, najpomembnejša pa je na kadrovski ravni, katere cilj je doseči ustrezno in učinkovito razmerje med poklicnimi vojaki, podčastniki in častniki. Pridobivanje kadra za profesionalno vojsko je zahtevna naloga, s katero Slovenska vojska ni imela posebnih izkušenj in je na trgu delovne sile prvič nastopila kot velik delodajalec. V pridobivanje kadra za profesionalno vojsko je vključen proces promocije, pridobivanja in izbora kadra, izobraževanja in usposabljanja, zadrževanja v službi, omogočanja dobrih delovnih pogojev in skrbi za pripadnike vojske, skrbi za kariero in drugo kariero nekdanjih pripadnikov po odhodu iz vojaške službe. Samo ustrezno motiviran pripadnik Slovenske vojske, ki bo zadovoljen s svojim delom in statusom, bo namreč v celoti izpolnjeval svoje poslanstvo.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...Slovenska vojska, profesionalizacija, reorganizacija, pridobivanje kadra, vojaki...
Ključne besede: Slovenska vojska, profesionalizacija, reorganizacija, pridobivanje kadra, vojaki
Objavljeno: 12.10.2017; Ogledov: 6981; Prenosov: 359
Polno besedilo (528,24 KB)