Opis: Uporaba belega fosforja v sodobnih spopadih, zlasti v Iraku leta 2004 in v Gazi v začetku leta 2009, je zbudila veliko pozornost mednarodne javnosti in medijev. V strokovni javnosti se je pojavilo vprašanje, ali je uporaba fosforja kot bojne substance legalna z vidika prava oboroženih spopadov in mednarodnega humanitarnega prava ter ali je njegova uporaba še smotrna z vidika doseženega učinka glede na povzročeno postransko škodo. Sodobni oboroženi spopadi se namreč vse bolj pomikajo v urbana območja, kar predstavlja nesorazmerno tveganje za civilno prebivalstvo. To terja od poveljnikov, da v svojih odločitvah o uporabi bojnih sredstev upoštevajo vse možne implikacije le teh ter zmanjšajo ogrožanje civilnega prebivalstva, ki niudeleženo v spopadih. Fosfor kot dimna bojna polnitev ni neposredno prepovedan ne s Konvencijo o kemičnem orožju iz leta 1993 ne s Konvencijo o omejevanju uporabe nekaterih vrst konvencionalne oborožitve iz leta 1980 ali njenim protokolom o omejevanju uporabe zažigalnega orožja. Uporaba fosfornih polnitev pa predstavlja kršitev mednarodnega humanitarnega prava, če vojaški poveljnik izrabi njegov zažigalni učinek brezobzirno v neposredni bližini gosto poseljenega civilnega območja.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...kot bojne substance legalna z vidika prava oboroženih spopadov in mednarodnega humanitarnega prava ter ali...
Ključne besede: beli fosfor, dimne bojne polnitve, mednarodno humanitarno pravo, zažigalno orožje, sodobni oboroženi spopadi
Objavljeno: 24.05.2012; Ogledov: 8101; Prenosov: 82
Polno besedilo (461,37 KB)

Opis: Sodobni oboroženi konflikti so večplastni, prepleteni in zelo kompleksni. Različni raziskovalci navajajo različne vzroke zanje. V strokovni javnosti so se uveljavile štiri teorije vzrokov, ki jih povzema priročnik OZN z naslovom Developing Capacity for Conflict Analysis and Early Response. Te so: teorija osnovnih človekovih potreb, politična teorija, teorija odnosov in transformativna teorija. Pakistan je država, ki je nastala v procesu dekolonizacije po drugi svetovni vojni. Svojo identiteto je poudarjeno gradilana islamski religiji in proti-indijski drži. Že sam nastanek države je bil izredno krvav, zdi se, da sta bila državi v zibko položena nestabilnost innasilje. Pakistan v petinšestdesetletni zgodovini ni zdržal ozemeljske celovitosti in ni uspel zgraditi države, ki bi temeljila na stabilnem političnem sistemu, spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, pravnem redu in zagotavljanju blaginje za prebivalce. V takšnih razmerah ni presenetljivo, da so nesorazmeren vpliv na dogajanje v državi pridobile vojska, tajne službe ter od konca sedemdesetih let tudi skrajne islamske skupine. Za ponazoritev nestabilnosti Pakistana lahko postrežemo s podatkom, da trenutno v državi poteka kar šest notranjih konfliktov ter dva zunanja, z ZDA in Indijo. Glede nasilja in vpliva na varnost Pakistana prednjači konflikt med silami osrednje vlade in islamskimi skrajnimi skupinami, med katerimi izstopajo talibanske skupine. S pomočjo zgoraj omenjenih teorij so v magistrskem delu analizirani vzroki za obstoj vsakega posameznega konflikta v zvezi s Pakistanom, pri čemerse pokaže, da imajo analize, utemeljene na politični teoriji, večjo pojasnjevalno moč.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...Sodobni oboroženi konflikti so večplastni, prepleteni in zelo kompleksni....
Ključne besede: oboroženi konflikti, islamski fundamentalizem, Pakistan
Objavljeno: 27.02.2013; Ogledov: 8707; Prenosov: 217
Polno besedilo (1,38 MB)

Opis: Vojna za Slovenijo predstavlja za Slovence kratko, a pomembno zgodovinsko obdobje in posebno poglavje v dolgem procesu osamosvajanja slovenskega naroda. Konflikt med Jugoslovansko ljudsko armado in Republiko Slovenijo je po razglasitvi slovenske samostojnosti dosegel vrelišče in razsežnost oboroženega spopada. Sam oboroženi spopad junija in julija 1991 predstavlja posebnost med oboroženimi spopadi, če ga presojamo s stališča vojaške veščine in hierarhije ravni bojnih delovanj, saj po obliki in intenziteti (angažirane sile, prostor in trajanje spopada) predstavlja operacijo - za slovensko stran obrambno operacijo, ki je dosegla nacionalni strateški cilj. Doseganje strateških ciljev pa je bistvena značilnost kampanje, ki je kot oblika bojnega delovanja znotraj hierarhije ravni bojnih delovanj nadrejena operaciji. Tako je na oboroženi spopad v Sloveniji možno in potrebno pogledati tudi s stališča kampanje, ki je potekala v širšem časovnem okviru konflikta, ki je v večini svojega trajanja potekal kot konflikt nizke intenzivnosti, v najbolj zaostrenem obdobju pa je prerasel v oboroženi spopad in obrambno operacijo znotraj kampanje.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...dosegel vrelišče in razsežnost oboroženega spopada. Sam oboroženi spopad junija in julija 1991 predstavlja posebnost...
Ključne besede: vojna za Slovenijo, kampanja, operacija, oboroženi spopad, konflikt nizke intenzivnosti, hierarhija ravni bojnih delovanj, vojaška veščina
Objavljeno: 28.08.2019; Ogledov: 3965; Prenosov: 58
Polno besedilo (1,14 MB)