1. Opisi vožnje vozila v različnih terenskih pogojih (cesta, blato, nagibi, kamenje ...) : zaključna nalogaMaja Kočnar, 2009 Opis: V zaključni nalogi so predstavljeni postopki vozil pri premagovanju zahtevnihterenskih pogojev in prikazani najustreznejši načini premagovanja različnih ovir, s katerimi se srečujejo vozniki pri vožnji po brezpotju. Prikazane so tehnike premagovanja ovir, katerih poznavanje je konec koncev odločilni dejavnik za ohranjanje nadzora nad samim vozilom v težjih terenskihrazmerah. Predstavljene so tudi splošne značilnosti terenskih vozil ter dejavniki, ki vplivajo na uporabo bojnih in nebojnih vozil v različnih pogojih. Specifično se opredelim na kolesna oklepna vozila in predstavim vozili LKOV Valuk 6*6 ter SKOV Patria 8*8. Slednje se izkaže kot vozilo, ki zaradi izpolnjevanja smernic razvoja, ki jih morajo danes dosegati kolesna oklepna bojna vozila, uspešno združuje tehnologijo prihodnosti z vojaško taktičnimi zahtevami.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...oklepno vozilo, mobilnost, prehodnost, ovire, ključni teren...
Ključne besede: oklepno vozilo, mobilnost, prehodnost, ovire, ključni teren
Objavljeno: 24.04.2012; Ogledov: 10347; Prenosov: 518
 Polno besedilo (3,08 MB) |
2. Oklepna vozila v prihodnostiDenis Trebižan, 2020 Opis: Konec 19. stoletja so se vozila z motorjem z notranjim izgorevanjem začela uporabljati tudi v vojaške namene. Nanje je bilo vgrajeno orožje in zaščita v obliki jeklenih oklepnih plošč. Oklepna vozila na kolesih so se v prvi svetovni vojni pokazala kot neprimerna za bojevanje, saj se niso mogla premikati po razgibanem terenu na bojišču. Za premikanje po bojišču je bilo zato na hitro razvito novo oklepno gosenično vozilo % tank. Gosenice so omogočale vozilom boljšo mobilnost na zemljišču, zato se je razvoj bojnih vozil nadaljeval predvsem na njih. Kolesna oklepna vozila so se sicer še izdelovala, vendar niso bila namenjena za bojevanje. Z razvojem novih tehnologij se je po drugi svetovni vojni izboljšala mobilnost kolesnih oklepnih vozil, njihova uporaba v določenih državah se je povečala. Ob tem se je pojavilo vprašanje, ali lahko kolesna oklepna vozila enakovredno nadomestijo gosenična. V nalogi poskušamo odgovoriti na to vprašanje.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...% tank. Gosenice so omogočale vozilom boljšo mobilnost na zemljišču, zato se je razvoj bojnih...
Ključne besede: gosenično oklepno vozilo, kolesno oklepno vozilo, mobilnost, ognjena moč, zaščita
Objavljeno: 18.05.2020; Ogledov: 26; Prenosov: 17
Gradivo je na voljo samo prijavljenim uporabnikom! |
3. Podpora države gostiteljice v primeru izvajanja 3. člena Severnoatlantske pogodbeAndrej Skodič, 2024 Opis: Zaključna naloga obravnava koncept podpore države gostiteljice, ki je pomemben za Slovensko vojsko in Republiko Slovenijo pri izpolnjevanju obveznosti v okviru zveze NATO. Podpora države gostiteljice je opredeljena kot civilna in vojaška pomoč, ki jo Republika Slovenija nudi zavezniškim silam v različnih situacijah - v miru, izrednih stanjih, krizah in vojni na svojem ozemlju, v teritorialnih vodah ali zračnem prostoru. Ta podpora omogoča sprejem, zadrževanje in prehod sil ter sredstev zavezniških ali drugih držav ter vključuje tako vojaške kot tudi civilne zmogljivosti. Poudarjena je tudi potreba po odpornosti držav članic zveze NATO, ki obsega sposobnost izvedbe ustreznih priprav ter odzivanje na različne šoke, kot so naravne nesreče, kompleksne krize ali oboroženi spopadi, v skladu s 3. členom Severnoatlantske pogodbe. Republika Slovenija kot članica zveze NATO ima pomembno vlogo kot tranzitna država, zagotavljanje podpore države gostiteljice pa vključuje sprejem in zaščito sil, logistično podporo in premike čez območje Republike Slovenije. V zaključni nalogi bomo proučili, ali so zagotovljene potrebne pravne podlage in zmogljivosti Slovenske vojske za uspešno izvajanje podpore države gostiteljice ter identificirane morebitne omejitve za izvajanje le te.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...podpora države gostiteljice, vojaška mobilnost, Severnoatlantska pogodba, odvračanje, obramba, odpornost...
Ključne besede: podpora države gostiteljice, vojaška mobilnost, Severnoatlantska pogodba, odvračanje, obramba, odpornost
Objavljeno: 08.04.2025; Ogledov: 591; Prenosov: 10
Polno besedilo (1,90 MB) |
4. Pomen 3. člena Severnoatlantske pogodbe za izvajanje podpore države gostiteljiceAndrej Skodič, 2025 Opis: Prispevek kritično obravnava koncept podpore države gostiteljice, ki je ključnega pomena za Slovensko vojsko in Republiko Slovenijo pri izpolnjevanju obveznosti v okviru Nata. Podpora države gostiteljice je opredeljena kot civilna in vojaška pomoč, ki jo Republika Slovenija omogoča zavezniškim silam v različnih situacijah – v miru, izrednih stanjih, krizah in vojni na svojem ozemlju, v teritorialnih vodah ali zračnem prostoru. Ta podpora omogoča sprejem, zadrževanje in prehod sil ter sredstev zavezniških ali drugih držav ter vključuje tako vojaške kot tudi civilne zmogljivosti. Prav tako je poudarjena potreba po odpornosti držav članic Nata, ki obsega sposobnost izvedbe ustreznih priprav ter odzivanje na različne šoke, kot so naravne nesreče, kompleksne krize ali oboroženi spopadi, v skladu s 3. členom Severnoatlantske pogodbe. Slovenija kot članica Nata igra ključno vlogo kot tranzitna država, zagotavljanje podpore države gostiteljice pa vključuje sprejem in zaščito sil, logistično podporo in premike čez območje Republike Slovenije.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...podpora države gostiteljice, vojaška mobilnost, Severnoatlantska pogodba...
Ključne besede: podpora države gostiteljice, vojaška mobilnost, Severnoatlantska pogodba
Objavljeno: 30.06.2025; Ogledov: 167; Prenosov: 4
Polno besedilo (426,95 KB) |
Naša spletna stran uporablja piškotke. Za nekatere potrebujemo vašo privolitev. Uredi privolitev...
