Opis: Temeljna naloga vsake vojske je usposabljanje svojih pripadnikov v različnih veščinah. Eden ključnih ciljev urjenja je doseganje operativnih strelskih zahtev, kar pomeni, da mora biti vsak vojak pripravljen hitrih reakcij in natančnega streljanja. Vsak pripadnik oboroženih sil mora biti sposoben ubiti ali nevtralizirati sovražnika na razdaljah uporabnega dometa svojega orožja. Pripravljen mora biti na uspešno delovanje v bližinskem boju, iz različnih strelskih položajev, v premiku ali iz zaklona. Za dosego teh ciljev je natančno oblikovan sistem strelskega urjenja, ki je opredeljen v stopnjah od 1do 5. Prva stopnja zajema preverjanje natančnosti in pristrelitev orožja, druga stopnja uporabo ognja, tretja letno testiranje z orožjem in test ravnanja z orožjem LOST&LOSO, četrta zajema taktična bojna streljanja in zadnja, peta stopnja, taktične vaje z bojnim streljanjem. Vsa urjenja potekajo postopoma, saj je najprej potrebno uspešno zaključiti posamezno stopnjo, da lahko nadaljuješ z naslednjo. Stopnje je potrebno opravljati po vrstnem redu. Ravno tako se pri taktičnih bojnih streljanjih začne z urjenjem posameznika, nato para, nadaljuje se s skupino in šele nato taktično bojno streljanje oddelka. Postopoma poteka tudi urjenje taktičnih vaj z bojnim streljanjem, ki veljajo za najzahtevnejšo obliko urjenja strelcev. Prav tem vajam bom v zaključni nalogi namenil največ pozornosti, in sicer taktičnim vajam z bojnim streljanjem pehotnega oddelka. V zaključni nalogi bodo obrazložene splošne teoretične zakonitosti, načela in dejavniki za načrtovanjein izvedbo taktičnih vaj z bojnim streljanjem pehotnega oddelka. Opisane bodo naloge in aktivnosti, na katere moramo biti pozorni pri izvajanjutovrstnih vaj, hkrati pa bodo navedene spremembe izvajanja tovrstnih vaj pred profesionalizacijo in sedaj.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: taktična vaja z bojnim streljanjem, varnostni ukrepi, usposabljanje, organi za streljanje, varnostna ocena
Objavljeno: 11.03.2013; Ogledov: 12774; Prenosov: 287
Polno besedilo (510,25 KB)

Opis: Naloga obravnava skladnost nacionalnega obrambnega načrtovanja Republike Slovenije z zahtevami zavezništva v okviru NATO procesa obrambnega načrtovanja (NDPP). Namen raziskave je bil analizirati vlogo Slovenije v tem procesu ter ugotoviti, v kolikšni meri država izpolnjuje zavezane cilje zmogljivosti. Raziskava temelji na analizi relevantnih strateških in normativnih dokumentov, kvantitativni analizi obrambnih izdatkov ter primerjalni analizi z izbrano državo članico NATO – Estonijo. Na tej podlagi so bili identificirani ključni dejavniki, ki vplivajo na razvoj obrambnih zmogljivosti Republike Slovenije. Rezultati kažejo, da Slovenija le delno dosega ravnovesje med zahtevami zavezništva in lastnimi obrambnimi zmogljivostmi. Ključni izzivi se kažejo predvsem v omejenih finančnih virih, kadrovskih primanjkljajih ter v razkoraku med zastavljenimi cilji in dejanskimi zmožnostmi njihovega uresničevanja. Ugotovitve potrjujejo, da se Republika Slovenija kot majhna država z omejenimi viri in usmerjenostjo v razvoj nišnih zmogljivosti sooča z izzivi pri vzpostavljanju koherentnega in celovitega obrambnega sistema. Dolgoročno to predstavlja enega izmed ključnih izzivov pri zagotavljanju skladnosti nacionalnega obrambnega načrtovanja z zahtevami zavezništva.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Nato proces obrambnega načrtovanja (NDPP), obrambno načrtovanje, obrambne zmogljivosti, Republika Slovenija, kolektivna obramba, obrambni izdatki
Objavljeno: 05.08.2026; Ogledov: 2; Prenosov: 2
Gradivo je na voljo samo prijavljenim uporabnikom!