Opis: Naraščajoča digitalizacija in s tem povezana odvisnost družbe od informacijskih tehnologij je prinesla številne prednosti, vendar tudi povečane kibernetske grožnje. Kibernetska varnost postaja ključna za zagotavljanje varnosti in delovanja držav ter njihovih kritičnih infrastruktur. V tem kontekstu so oborožene sile vse bolj vpletene v zagotavljanje kibernetske varnosti. Namen naloge je analizirati različne nacionalne sisteme kibernetske varnosti ter vlogo oboroženih sil znotraj teh sistemov. Cilji naloge je podrobno proučiti ključne dejavnike kibernetske varnosti, vključno z upravljanjem in standardi, krepitev zmogljivosti in ozaveščanja, pravom in regulativo ter sodelovanjem ter podati predloge za izboljšanje kibernetske varnosti v Sloveniji. Ključne ugotovitve so pokazale, da kibernetski prostor vključuje vse povezane informacijske sisteme in omrežja. Pomembno je razlikovati med informacijsko varnostjo, kibernetsko varnostjo in kibernetsko obrambo. Grožnje se nenehno razvijajo in postajajo bolj kompleksne, ključne grožnje pa vključujejo zlonamerne napade, nepooblaščen dostop, uničenje podatkov in motenje storitev. Oborožene sile igrajo ključno vlogo pri zaščiti kibernetskega prostora z razvojem zmogljivosti za odkrivanje, preprečevanje in odzivanje na kibernetske napade. Primerjava kibernetske varnosti v Sloveniji, Hrvaški, Latviji in na Slovaškem je pokazala, da se države soočajo s podobnimi izzivi, vendar z različnimi pristopi pri odzivanju nanje. Nato in EU imata vzpostavljene politike in strategije za krepitev kibernetske varnosti, pri čemer Nato poudarja kolektivno obrambo in sodelovanje med članicami, medtem ko se EU osredotoča na regulativne in investicijske ukrepe. Predlogi za izboljšanje vključujejo izboljšanje upravljanja kibernetske varnosti z vzpostavitvijo enotnih standardov in povečano koordinacijo med institucijami, povečanje investicij v zmogljivosti za odkrivanje in odzivanje na kibernetske grožnje ter izboljšanje ozaveščenosti o kibernetski varnosti, nadgradnjo zakonodajnega okvira za kibernetsko varnost in zagotovitev njegovega učinkovitega izvajanja ter okrepitev sodelovanja med državnimi institucijami, zasebnim sektorjem in mednarodnimi partnerji. Digitalna transformacija prinaša nove priložnosti, vendar tudi povečane kibernetske grožnje. Učinkovita kibernetska varnost zahteva celovit in usklajen pristop, ki vključuje tako oborožene sile kot civilne institucije. Izboljšanje zmogljivosti, upravljanja, zakonodajnega okvira in mednarodnega sodelovanja je ključnega pomena za zagotavljanje varnega digitalnega prostora.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: kibernetska varnost, digitalna transformacija, oborožene sile, kibernetske grožnje
Objavljeno: 03.04.2025; Ogledov: 601; Prenosov: 20
Polno besedilo (3,61 MB)

Opis: V zaključni nalogi kritično vrednotimo zračno moč Slovenske vojske v kontekstu sodobnih groženj v zračnem prostoru. Osredotočamo se na teoretične in empirične vidike zračne moči, vključno s pomenom zračne domene, zmogljivostmi in vrstami zračnih operacij ter oborožitvenimi sistemi za projekcijo zračne moči. Ugotovitve raziskave kažejo na nujnost stalnega tehnološkega napredka in razvoja ustreznih zmogljivosti za učinkovito zaznavanje, sledenje in nevtralizacijo groženj v nacionalnem zračnem prostoru. Pri tem je pomembno tudi sodelovanje z Natom in drugimi mednarodnimi partnerji, ki dodatno krepi nacionalno varnost ter izboljšuje odzivnosti na grožnje. Predlogi, ki smo jih oblikovali na podlagi raziskovalnih spoznanj, vodijo k izboljšanju obstoječih ter v razvoj novih in integracijo različnih zračnih zmogljivosti v enoten obrambni sistem Slovenije, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti prilagoditvi zmogljivosti za soočanje z grožnjami, ki izhajajo iz civilnih zrakoplovov v teroristične namene. V nalogi jasno izpostavimo tudi potrebo po holističnem pristopu proučevanja zračne moči, ki vključuje tehnološke, operativne in organizacijske vidike za doseganje in ohranjanje zračne nadvlade ter zagotavljanje varnosti in suverenosti slovenskega zračnega prostora.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: zračna domena, zračna moč, varovanje zračnega prostora, sodobne varnostne grožnje, trendi, tehnologija
Objavljeno: 11.04.2025; Ogledov: 663; Prenosov: 20
Polno besedilo (1,32 MB)

Opis: Naloga kritično obravnava razvojne izzive implementacije novega komunikacijskoinformacijskega sistema Slovenske vojske, ki bi bil sposoben podpirati usklajeno večdomensko delovanje zavezništva in vključevati poleg vojaških tudi civilne entitete. Ravno v segmentu integracije zunanjih deležnikov, kjer izstopajo komercialni ponudniki in raziskovalne institucije, obstaja niša hitrejšega dostopa do novih tehnologij in informacij. Izkoriščanje te niše predstavlja vrsto priložnosti tudi za nov komunikacijsko-informacijski sistem Slovenske vojske, saj mora biti dovolj inovativen, prilagodljiv, predvsem pa povezljiv, da bi lahko zagotavljal učinkovito podporo tako nacionalnim kot zavezniškim operacijam v vedno bolj zahtevnem varnostnem okolju. Raziskava pokaže na precejšnjo potrebo po modernizaciji obstoječih sistemov C4ISR v Slovenski vojski, ki vključujejo poveljevanje, kontrolo, komunikacije, računalnike, obveščevalne dejavnosti, nadzor in izvidništvo, da bi zagotovili učinkovito podporo večdomenskemu delovanju. Pri tem pa je treba pozornost usmeriti tudi na ustrezne organizacijske in doktrinarne prilagoditve, potrebne za uspešno integracijo novega komunikacijsko-informacijskega sistema. Tako tehnični kot organizacijski vidik uvajanja novega sistema predstavljata za Slovensko vojsko velik preizkus ravno zaradi njegove sposobnosti zagotavljanja Natovih standardov, varne izmenjave podatkov med različnimi enotami Slovenske vojske in zavezniškimi silami in kar je še najbolj pričakovano, sposobnosti podpreti koncept večdomenskega delovanja.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: komunikacijsko-informacijski sistem, večdomensko delovanje, združena omrežja koalicije
Objavljeno: 11.04.2025; Ogledov: 646; Prenosov: 9
Polno besedilo (968,20 KB)

Najdeno v: osebi
Objavljeno: 20.05.2025; Ogledov: 434; Prenosov: 96
Polno besedilo (1,42 MB)

Opis: Značilnosti sodobnih vojn vse bolj kažejo potrebo po novem pristopu k vojskovanju in vodenju vojaških operacij, ki bi zmanjšal število civilnih žrtev, stopnjo uničenja družbene infrastrukture in uporabo hibridnega delovanja. Rešitve se iščejo v razvoju koncepta večdomenskega delovanja, ki po eni strani s sodelovanjem in medsebojnim povezovanjem različnih domen napoveduje miselni in doktrinarni preobrat v delovanju oboroženih sil, po drugi strani pa zaradi kompleksnosti domen, tehnoloških zmožnosti in potreb po znatnih finančnih vložkih še vedno ostaja v razvojni fazi. ZDA, ki so pri razvoju koncepta najdlje, ocenjujejo, da bi lahko postal operativen šele po letu 2030. Veliko naporov se v zadnjem času vlaga v zmogljivosti in multiplikacijo učinkov večdomenskega in večrodovskega povezovanja. V prispevku proučujemo izzive koncepta večdomenskega delovanja pri integraciji večrodovskih enot ter prikažemo možno strukturo večdomenske enote.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: večdomensko delovanje, večdomenske operacije, večdomenske zmogljivosti, večdomenska namenska enota, večrodovske enote, večrodovsko bojevanje
Objavljeno: 20.05.2025; Ogledov: 444; Prenosov: 2
Polno besedilo (242,96 KB)