Naša spletna stran uporablja piškotke. Za nekatere potrebujemo vašo privolitev. Uredi privolitev...
Republika Slovenija Ministrstvo za obrambo Knjižnično-informacijski in založniški center Vojkova cesta 55 1000 Ljubljana T: +386 (0)1 471 25 32 F: 01 431 82 83 E: kic@mors.si
Najdeno v: osebiKljučne besede: Krizno upravljanje, Crisis management, Komuniciranje, Communication, Obramba, Defence, Psihološki vidik, Psychological aspects, Strategija, Strategy, Modeli, Models, Javnost, PublicObjavljeno: 11.11.2011; Ogledov: 10640; Prenosov: 228 Polno besedilo (4,90 MB)Gradivo ima več datotek! Več...
Najdeno v: osebiObjavljeno: 17.04.2012; Ogledov: 7640; Prenosov: 172 Polno besedilo (541,79 KB)
Opis: V tem magistrskem delu opisujem vlogo obrambne diplomacije pri zagotavljanju varnosti držav in njen vpliv na oblikovanje nacionalnovarnostnega sistema. V začetnem delu sem opredelil pojme in načine zagotavljanja varnosti držav, na podlagi katerih sem analiziral in pozneje primerjal uspešnost delovanja obrambne diplomacije majhnih držav, med katere spadajo tudi Makedonija, Slovenija in Švica. Vse tri države so po padcu berlinskega zidu in z osamosvojitvijo (RM in RS) razvile nov koncept obrambne diplomacije, ki je obsegal programe obrambnega sodelovanja, nadzor nad oborožitvijo, spodbujanje reform v vojskah ter dejavnosti za krepitev medsebojnega zaupanja. Zanimivo obliko obrambne diplomatske dejavnosti je leta 1994 ponudil Nato s programom Partnerstvo za mir (pozneje tudi z drugimi programi in pobudami), da bi vzpostavil politično, obrambno in vojaško partnersko sodelovanje. Makedonija, Slovenija in Švica so se odločile pristopiti k PzM zaradi gradnje povezljivosti oboroženih sil držav partneric in uresničevanja njihovih zunanjepolitičnih strategij, med katerimi je zagotavljanje varnosti najpomembnejši cilj. Makedonija in Slovenija sta izbrali članstvo v Natu kot strategijo zagotavljanja varnosti, medtem ko se je Švica osredotočila samo na sodelovanje z Natom, da bi ohranila svojo nevtralnost. Skupno vsem trem državam je tudi to, da njihova obrambna diplomacija obsega mirnodobno sodelovanje in uporabo ministrstva za obrambo kot orodja zunanje in varnostne politike z nalogo strateškega delovanja pri zmanjševanju možnosti konfliktov, podpiranja demokratičnih civilno-vojaških odnosov, podpore drugim državam pri razvoju zmogljivosti za operacije ohranjanja miru itn.Najdeno v: osebiKljučne besede: obrambna diplomacija, nacionalnovarnostni sistem, varnost, varnostna politika, zunanja politika, sodelovanje, mir, mednarodne organizacije, NatoObjavljeno: 10.10.2012; Ogledov: 11012; Prenosov: 106 Polno besedilo (704,42 KB)
Opis: Nato je v času svojega obstoja sprejel sedem strateških konceptov, štiri v času hladne vojne ter tri po njenem zaključku. Okoliščine, v katerih so bili sprejeti posamezni koncepti, so bile zelo različne, pri čemer si vsi delijo enak namen, to je definiranje temeljnih nalog ter usmerjanje delovanja zavezništva. Nato je po hladni vojni iskal novo težišče delovanja, s čimer je pričel spreminjati svoj značaj. Sprva obrambna organizacija, namenjena izvajanju kolektivne obrambe, je pričela širiti obseg nalog, območje delovanja ter postopoma prevzemala nove varnostne naloge. Odločitev za izdelavo novega strateškega koncepta Nata je bila sprejeta zlasti zaradi obsežnih sprememb v mednarodnem varnostnem okolju, novih varnostnih tveganj ter oblik odzivanja nanje (boj proti terorizmu, protipiratsko delovanje idr). Novi strateški koncept je bil sprejet novembra 2010 v Lizboni. Zastavljen je bil zelo ambiciozno, saj prinaša več bistvenih sprememb, med katerimi izstopata izenačitev pomena kriznega upravljanja ter kooperativne varnosti z zagotavljanjem kolektivne obrambe ter širitev interpretacije 5. člena Washingtonske pogodbe. Slednje pomeni, da Nato ne zagotavlja le obrambe svojih članic, temveč jih tudi varuje tudi pred določenimi varnostnimi tveganji. Koncept krepi pomen celostnega pristopa pri izvajanju kriznega upravljanja, pomen sodelovanja zavezništva z drugimi mednarodnimi organizacijami, narekuje razvoj novih, tudi civilnih zmogljivosti v okviru Nata, širi geografsko območje svojega delovanja ter nalaga nadaljnjo preoblikovanje organizacije.Najdeno v: osebiKljučne besede: varnost, mednarodna varnost, Nato, strateški konceptiObjavljeno: 29.01.2013; Ogledov: 12084; Prenosov: 178 Polno besedilo (472,46 KB)
Opis: Slovenska vojska je na svoji dvajsetletni razvojni poti bila deležna številnih in zahtevnih procesov od obvezniške do poklicne vojske ter končno do profesionalizacije. Projekt Prehod na poklicno vojsko, dopolnjeno s prostovoljno rezervo, s kratico PROVOJ, je predstavljal temeljni proces profesionalizacije. Začel se je leta 2002 in se predčasno končal leta 2007. Postavlja se vprašanje, če so bili cilji profesionalizacije SV torej doseženi.V nalogi posebno pozornost namenjam dojemanju temeljnega poslanstva in vlogi SV, razumevanju in umeščenosti vojaške profesije, procesu profesionalizacije prek stalnega izobraževanja častniškega zbora kot nosilca vojaške profesije in odgovornega za proces profesionalizacije v celoti. V demokratičnih državah zahteva civilna družba od svojih oboroženih sil, da so profesionalne. Spremenjena vloga in nova varnostna okolja, v katerih vojaške organizacije danes delujejo, postavljajo pred častnika nove zahteve in razširjena znanja tudi na drugih področjih. Posledica tega je konvergenca vojaškega in javnega izobraževanja. Na ta način vojaška profesija postaja vse bolj uveljavljena in konkurenčna v civilnem okolju. Sistem in programi izobraževanja častnikov v SV so sicer povsem primerljivi s podobnimi v tujini,vendar pa je treba na področju povezanosti in vključenosti izobraževanja častnikov v javne sisteme izobraževanja storiti korak naprej. Slovenska vojska je z razvojem uspela doseči družbeno pričakovano stopnjo profesionalnosti, da bi profesionalizacijo vzdrževala oziroma dvignila, pa mora s tem procesom nadaljevati.Najdeno v: osebiKljučne besede: Slovenska vojska, profesionalizacija, vojaška profesija, vojaško izobraževanje, vojaško usposabljanje, častnik, strokovnost in karieraObjavljeno: 29.01.2013; Ogledov: 12313; Prenosov: 433 Polno besedilo (1,10 MB)