Naša spletna stran uporablja piškotke. Za nekatere potrebujemo vašo privolitev. Uredi privolitev...
Republika Slovenija Ministrstvo za obrambo Knjižnično-informacijski in založniški center Vojkova cesta 55 1000 Ljubljana T: +386 (0)1 471 25 32 F: 01 431 82 83 E: kic@mors.si
Najdeno v: osebiObjavljeno: 22.08.2012; Ogledov: 7993; Prenosov: 172 Polno besedilo (2,21 MB)
Najdeno v: osebiObjavljeno: 01.10.2012; Ogledov: 6267; Prenosov: 37 Polno besedilo (469,22 KB)
Opis: S popolnjevanjem določenih dolžnosti v strukturi zavezništva, pripadniki SV uresničujejo cilje integracije, zagotavljajo uveljavljanje nacionalnega interesa in pridobivajo znanja in sposobnosti ter izkušnje pomembne za nacionalne potrebe in njihov profesionalni razvoj. Mirnodobna struktura Slovenske vojske v tujini združuje pripadnike SV na mirnodobnih dolžnostih v tujini: v vojaških predstavništvih, Natovi poveljniški strukturi in strukturi sil, ustanovah ter zavodih, mednarodnih organizacijah in organih ter večnacionalnih poveljstvih oziroma štabih. Organiziranje in delovanje mirnodobne strukture Slovenske vojske v tujini ima izhodišča v nacionalnih dokumentih in predpisih RS, sklenjenih mednarodnih sporazumih, sklepih vlade RS in aktih vodenja in poveljevanja. Pripadniki SV, napoteni v mirnodobno strukturo Slovenske vojske v tujini, se soočajo z različnimi izzivi, ki se dotikajo tako njih osebno, njihovega življenja in dela, kot tudi življenja celotne družine, soočene bodisi z ločitvijo od pomembnega člana, bodisi s selitvijo v novo, povsem tuje okolje. Kljub temu, da je sistem, ki podpira popolnjevanje dolžnosti v tujini vzpostavljen, ga je potrebno tudi v prihodnje neprestano spremljati, analizirati ter ga nadgrajevati, da bo postal še bolj učinkovit. Najdeno v: osebiKljučne besede: zunanja politika Republike Slovenije, vojaška diplomacija, mirnodobna struktura Slovenske vojske v tujini, mednarodna vojaška dolžnost, napotitev, mandatObjavljeno: 08.10.2012; Ogledov: 9664; Prenosov: 631 Polno besedilo (5,40 MB)
Opis: Preučevanje civilnega nadzora nad vojaško organizacijo je znanstveno relevantno na točki ko dokazujemo, da je koncept problematik prve in druge generacije civilno-vojaških odnosov opazen v slovenskih razmerah, vendar so vse dosedanje analize izhajale bolj iz dileme o doseganju učinkovitega (subjektivnega) civilnega nadzora nad vojsko, manj pa so se posvečale možnosti objektivnega nadzora, niti so pri tem upoštevale značilnosti objekta nadzorovanja, to je same Slovenske vojske. Doktorska disertacija poskuša izpolniti to praznino ter pojasniti zakaj je v nedorečenem civilnem nadzoru, ki je bil sicer določen na demokratičen način, možno iskati razloge za omejevanje izvajanja poslanstva vojaške organizacije, hkrati pa dokazuje, da so v Sloveniji prisotne vse ključne značilnosti problematik druge generacije civilno-vojaških odnosov, ki jih poznamo iz tujih virov in praks. Disertacija v tem pogledu prinaša novost, saj bo osvetlila civilno-vojaške odnose tudi s stališča nadzorovanega - vojske. Tiste, kateri lahko deviacije v civilno-vojaških odnosih v določenih pogojih omejujejo uresničevanje svojega poslanstva. Predmet disertacije je demokratični civilni nadzor nad vojsko v Sloveniji in sicer v ožjem pomenu – nadzor, ki ga izvajajo politične institucije (institucionalni nadzor). Raziskava je bila osredotočena na preučevanje vzročno posledične povezanosti civilnega nadzora in delovanja Slovenske vojske. Temeljni cilji raziskave so bili ugotavljanje značilnosti sodobnih civilno-vojaških odnosov v Sloveniji, ocena kakovosti udejanjanja civilnega nadzora s poudarkom na izpolnjevanju civilnih odgovornosti v praksi s stališča teorije in tradicij demokratičnega civilnega nadzora, ter ugotavljanje kako se udejanjanje civilnega nadzora odraža na Slovensko vojsko.Najdeno v: osebiKljučne besede: civilni nadzor, učinkovitost vojske, delovanje vojske, Slovenska vojska, demokratizacijaObjavljeno: 28.01.2013; Ogledov: 10197; Prenosov: 619 Polno besedilo (1,90 MB)
Najdeno v: osebiObjavljeno: 05.07.2013; Ogledov: 6614; Prenosov: 148 Polno besedilo (559,41 KB)
Opis: This article presents the history of relations between the military family and the military organization, which have varied from forbiddance, to ignorance, regulation, and finally to inclusion in the military community. The turning point appeared at a time of introducing all volunteer force when the loyalty of families towards the military became important for recruitment and retention of service members. This was also the moment for military sociology to discover the military families as interesting to deploy the general sociological concepts of greedy institutions, work-life balance, negotiation between military and family, etc. The militaries in Slovenian territory followed these trends. Slovenian military sociologists contributed an important part of the knowledge of Slovenian military families to global social science achievements.Najdeno v: osebiKljučne besede: military family, history of relations between military and family, comprehensive care for service members of the SAF, research of military families in military sociologyObjavljeno: 17.06.2020; Ogledov: 4133; Prenosov: 18 Polno besedilo (380,39 KB)