Naša spletna stran uporablja piškotke. Za nekatere potrebujemo vašo privolitev. Uredi privolitev...

Knjižnično-informacijski in založniški center

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice
  • (Pomoč)
  • A-
  • A+
  • English (UK)
  • Slovenščina

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Vrsta gradiva: * po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Družine in mirovne misije : zaključna naloga
Špela Vesel, 2008

Opis: Narava mirovnih misij in vloga udeležencev v mirovnih misijah ima lahko vpliv tako na otroke, kot na partnerje udeležencev, ki so ostali doma. Družine se soočajo z različnimi stresnimi situacijami, ko se njihov družinski član udeleži mirovne misije. Poleg vsakodnevnih stresorjev predstavlja sodelovanje v mirovni misiji dodaten stres za vse družinske člane, ki se morajo soočiti s stresnimi situacijami, kot so: priprave na mirovno misijo, ločitev od družine oziroma družinskega člana za daljše časovno obdobje in po vrnitvi udeleženca ponovna vzpostavitev prejšnjega družinskega življenja. To pa povzroča dodaten stres, nesoglasja in konflikte znotraj družine, kar pa lahko privede do stresa, travme ali celo posttravmatske stresne motnje pri posameznikih ali celotni družini. Zaključna naloga govori o procesih in stopnjah, skozi katere mora družina, katere družinski član sprejme delo v mirovni misiji. Kako se bo družina soočila s posledicami mirovne misije, je odvisno od stabilnosti odnosov znotraj družine, starosti družinskih članov in njihovih osebnostnih značilnosti. Čeprav je vpliv mirovnih misij na družinsko življenje pretežno negativen, se večina družin dobro prilagodi in spopade z njihovimi posledicami.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: mirovne misije, Slovenska vojska, čustva, vojaška psihologija, mirovne operacije, stres, vojaška družina
Objavljeno: 06.07.2012; Ogledov: 9980; Prenosov: 205
.pdf Polno besedilo (363,64 KB)

3.
Trgovina z ljudmi kot varnostna grožnja
Špela Vesel, 2023

Opis: Vse premalo se zavedamo obstoja trgovine z ljudmi, njenih pasti in nevarnosti. To je globalen pojav, prisoten v različnih oblikah, med katerimi so najpogostejše spolno izkoriščanje, prisilno delo, služabništvo, prisilne poroke in trgovina z organi. Je oblika organiziranega kriminala, ki prinaša ogromne dobičke na račun fizičnega in psihičnega nasilja ter kršenja temeljnih človekovih pravic. Glavni vzroki trgovine z ljudmi so zlasti revščina, globalizacija in hiter tehnološki razvoj, zato večina žrtev prihaja iz revnejših držav Jugovzhodne in Srednje Evrope, Latinske Amerike, Afrike in Azije. Ker pa je to tajna in prikrita dejavnost, je število žrtev tega kaznivega dejanja zgolj plod približne ocene. Pojav trgovine z ljudmi se zelo negativno kaže v povezavi z varnostjo ranljivejših skupin ljudi, med katere spadajo tudi migranti. Izkušnje v praksi so pokazale, da največkrat ni jasne ločnice med okoliščinami, v kateri se odkrivajo žrtve trgovine z ljudmi na eni strani in nelegalnih migrantov na drugi strani. Negativne posledice trgovine z ljudmi, kot so korupcija, zloraba pooblastil, šibke inštitucije, pomanjkanje odgovornosti, nezadovoljstvo državljanov in državljanski konflikti, zdravstvena problematika, finančno izčrpavanje države, organiziran kriminal rušijo državo od znotraj in povzročajo razpad državnih inštitucij. Razpad države oslabi državno vladanje in ustvari predpogoje za nestabilnost v regiji ali celo širše, s tem pa je seveda ogrožen tudi posameznik. Kljub velikemu prizadevanju mednarodne skupnosti, trgovina z ljudmi ostaja pomembna mednarodna grožnja za posameznike, države in širše.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: nezakonite migracije, varnostne grožnje
Objavljeno: 24.08.2023; Ogledov: 3; Prenosov: 2
Gradivo je na voljo samo prijavljenim uporabnikom!

4.
Military burden-sharing within the alliance
Špela Boc, 2022

Opis: Fair burden-sharing within the Alliance has always been a divisive issue and disagreements between the allies over this problem have been regular occurrences. The paper presents various ways in which the allies approach burden-sharing in NATO, stressing the differences between »input« and »output« measures, and the fact that it is very difficult to establish an appropriate formula and method for fair burden-sharing between the states. Too much emphasis is still being placed on »investment parameters« or input measures, while other forms of contributions by allies are not given enough weight. The paper focuses on the presentation of national military contributions as output.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Alliance, collective defence, burden-sharing, international missions and operations, military contribution
Objavljeno: 28.12.2022; Ogledov: 1436; Prenosov: 20
.pdf Polno besedilo (501,72 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh
www.mo.gov.si Kolofon   | Nastavitve piškotkov Na vrh