Abstract: Nobena država, sploh tako majhna, kot je Slovenija, si ne more privoščiti, da v sistem zaščite in reševanja (ZiR) pri obsežnih nesrečah in kompleksnih krizah ne bi vključila oboroženih sil. Ali sistem slovenske zakonodaje omogoča hitro in učinkovito izkoriščanje vseh možnih virov za zaščito in pomoč prebivalcem tako majhne države, kot je Slovenija? Ali je relativno velik potencial Slovenske vojske (SV) res pravočasno na voljo v kritičnih situacijah? To so vprašanja, ki se pojavljajo ob razmišljanjih ali ni SV doma ujeta v vojašnicah, kljub temu da bi lahko takoj in učinkovito pomagala. Kje so vzroki? Ali ni morda, sicer nujen, civilni nadzor nad oboroženimi silami uvedel pretirane omejitve, ki skozi zakonodajo legalno omejujejo čimprejšnje angažiranje in delovanje SV? S preučevanjem različnih zakonov in podzakonskih aktov ugotovimo presplošno zakonsko podlago za delovanje SV v kompleksni krizi. Ugotovili smo %tradicionalni strah% politike pred lastno vojsko in zaradi tega nekoliko pretiran civilni nadzor nad SV. Poleg težav ob finančni krizi, ki je močno zaznamovala obdobje med letoma 2010 in 2017, tudi nizka zaznava varnosti države in družbe kot vrednote žal zelo negativno vpliva na stanje SV in posledično na varnost državljanov v zvezi z naravnimi in drugimi nesrečami. Končna ugotovitev je, da preveč splošne zakonske podlage in civilni nadzor na škodo državljanov Slovenije omejujejo delovanje SV, ki bi morala biti med prvimi, ko je treba pomagati.
Found in: ključnih besedah
Summary of found: ...Slovenska vojska, kompleksna kriza, naravne nesreče, zakonske omejitve...
Keywords: Slovenska vojska, kompleksna kriza, naravne nesreče, zakonske omejitve
Published: 28.01.2019; Views: 4912; Downloads: 50
Fulltext (1,13 MB)

Abstract: V razmerah vse večje globalizacije in povezanosti sveta so zdravstveno-epidemiološke grožnje in učinkovito odzivanje nanje postali pomembno nacionalno in mednarodno varnostno vprašanje. K poglobitvi tega vprašanja je v začetku leta 2020 bistveno prispeval izbruh bolezni covid-19, ki je v relativno kratkem času zajel ves svet, ogrozil človeška življenja ter postavil pred izziv delovanje ključnih funkcij mednarodne skupnosti, držav in družbe. Pripravljenost in pristopi odzivanja na to zdravstveno krizo so pokazali na nekatere vrzeli v skupnem prizadevanju mednarodne skupnosti, še izraziteje pa se je ta vrzel pokazala v zmogljivostih in učinkovitosti delovanja nacionalnih zdravstvenih sistemov. Zato so bile v blaženje ob razglasitvi pandemije na svetovni in epidemije na nacionalni ravni v večini evropskih držav vključene tudi zmogljivosti oboroženih sil. V zaključni nalogi se osredotočamo na raziskovanje te vrzeli na ravni Republike Slovenije, kjer proučujemo organiziranost, koordinacijo in angažiranje Slovenske vojske v nalogah zaščite, reševanja in pomoči pri zajezitvi širjenja novega koronavirusa. Učinkovitost angažiranja na podlagi Načrta delovanja Slovenske vojske pri zaščiti, reševanju in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah in Državnega načrta zaščite in reševanja ob pojavu epidemije nalezljive bolezni pri ljudeh smo analizirali med prvim in drugim valom razglašene epidemije covid-19. Ugotavljamo, da je bila Slovenska vojska, skladno z načrti pravočasno pripravljena za nudenje pomoči pri zajezitvi in obvladovanju epidemije covid-19 silam zaščite, reševanja in pomoči ter ostalim državnim organom s svojimi materialnimi in kadrovskimi zmogljivostmi.
Found in: ključnih besedah
Summary of found: ...in drugimi nesrečami, civilna zaščita, epidemija, covid-19, kompleksna kriza...
Keywords: Slovenska vojska, zaščita, reševanje in pomoč, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, civilna zaščita, epidemija, covid-19, kompleksna kriza
Published: 28.06.2021; Views: 11; Downloads: 5
Gradivo je na voljo samo prijavljenim uporabnikom!