21. Vpliv digitalizacije na vojaško delovanje, poveljevanje in odločanjePavel Vuk, 2024 Abstract: Prispevek kritično obravnava vpliv digitalizacije in tehnologije znanja, kot so internet stvari, velepodatki in umetna inteligenca, na spreminjanje vojaške organizacije ter njene prakse poveljevanja in odločanja. Poseben poudarek je namenjen tudi medsebojnemu vplivu tehnologije in večdomenskega delovanja na vojaškem področju kot ključnima pokazateljema zmožnosti prihodnjega vojskovanja, pri čemer bodo v nasprotju s preteklimi kvantitativnimi štele majhne kvalitativne razlike. Glede na razvojne trende bo prav tehnologija znanja tista, ki bo večinoma predstavljala strateško tehtnico med zmago in porazom. Brez upoštevanja in uporabe tega znanja bo vojska na bojišču že v začetku imela slabši taktični in strateški položaj, ki ga bo določalo hitro sprejemanje odločitev v kontekstu sposobnosti analiziranja velikih količin podatkov. Ta preobrazba prinaša tako možnosti kot izzive za vojaško organizacijo pri uveljavljanju naprednih tehnologij, v katerih imajo podatki vse pomembnejšo vlogo. Prispevek ponuja razmislek o uporabi dveh novih konceptov: digitalnega poveljevanja s poslanstvom in digitalnega odločanja.
Found in: osebi
Keywords: velepodatki, umetna inteligenca, internet stvari, vojaška organizacija, digitalno poveljevanje s poslanstvom, digitalno odločanje
Published: 16.04.2024; Views: 1713; Downloads: 25
 Fulltext (299,21 KB) |
22. Kibernetska varnost v luči digitalne transformacije in uporaba oboroženih silMihael Plevnik, 2024 Abstract: Naraščajoča digitalizacija in s tem povezana odvisnost družbe od informacijskih tehnologij je prinesla številne prednosti, vendar tudi povečane kibernetske grožnje. Kibernetska varnost postaja ključna za zagotavljanje varnosti in delovanja držav ter njihovih kritičnih infrastruktur. V tem kontekstu so oborožene sile vse bolj vpletene v zagotavljanje kibernetske varnosti. Namen naloge je analizirati različne nacionalne sisteme kibernetske varnosti ter vlogo oboroženih sil znotraj teh sistemov. Cilji naloge je podrobno proučiti ključne dejavnike kibernetske varnosti, vključno z upravljanjem in standardi, krepitev zmogljivosti in ozaveščanja, pravom in regulativo ter sodelovanjem ter podati predloge za izboljšanje kibernetske varnosti v Sloveniji. Ključne ugotovitve so pokazale, da kibernetski prostor vključuje vse povezane informacijske sisteme in omrežja. Pomembno je razlikovati med informacijsko varnostjo, kibernetsko varnostjo in kibernetsko obrambo. Grožnje se nenehno razvijajo in postajajo bolj kompleksne, ključne grožnje pa vključujejo zlonamerne napade, nepooblaščen dostop, uničenje podatkov in motenje storitev. Oborožene sile igrajo ključno vlogo pri zaščiti kibernetskega prostora z razvojem zmogljivosti za odkrivanje, preprečevanje in odzivanje na kibernetske napade. Primerjava kibernetske varnosti v Sloveniji, Hrvaški, Latviji in na Slovaškem je pokazala, da se države soočajo s podobnimi izzivi, vendar z različnimi pristopi pri odzivanju nanje. Nato in EU imata vzpostavljene politike in strategije za krepitev kibernetske varnosti, pri čemer Nato poudarja kolektivno obrambo in sodelovanje med članicami, medtem ko se EU osredotoča na regulativne in investicijske ukrepe. Predlogi za izboljšanje vključujejo izboljšanje upravljanja kibernetske varnosti z vzpostavitvijo enotnih standardov in povečano koordinacijo med institucijami, povečanje investicij v zmogljivosti za odkrivanje in odzivanje na kibernetske grožnje ter izboljšanje ozaveščenosti o kibernetski varnosti, nadgradnjo zakonodajnega okvira za kibernetsko varnost in zagotovitev njegovega učinkovitega izvajanja ter okrepitev sodelovanja med državnimi institucijami, zasebnim sektorjem in mednarodnimi partnerji. Digitalna transformacija prinaša nove priložnosti, vendar tudi povečane kibernetske grožnje. Učinkovita kibernetska varnost zahteva celovit in usklajen pristop, ki vključuje tako oborožene sile kot civilne institucije. Izboljšanje zmogljivosti, upravljanja, zakonodajnega okvira in mednarodnega sodelovanja je ključnega pomena za zagotavljanje varnega digitalnega prostora.
Found in: osebi
Keywords: kibernetska varnost, digitalna transformacija, oborožene sile, kibernetske grožnje
Published: 03.04.2025; Views: 126; Downloads: 8
Fulltext (3,61 MB) |
23. Optimizacija zmogljivosti Slovenske vojske za hibridno delovanjeAnton Pakar, 2024 Abstract: Hibridno delovanje ima v sodobnem vojskovanju čedalje večji pomen. Razvoj tehnologije, njena dostopnost in odvisnost od njene uporabe na vsakem koraku samo pospešuje možnosti hibridnega delovanja z uporabo prikritih metod pod pragom vojne in s ciljem doseganja strateških ciljev. Običajno so ti cilji komunikacijski sistemi, kritična infrastruktura, področje energetike, delovanje državne uprave, cilji, ki hromijo delovanje države, spodkopavajo zaupanje vanjo in vnašajo razdor v družbo. Informacijske kampanje, ki dolgoročno vplivajo na miselnost, percepcijo določene problematike, kulturo celotne populacije so še posebej problematične. Zaradi večdimenzionalnosti hibridnega delovanja je njegovo odkrivanje zahtevno, za uspešno obrambo pa je potrebno sodelovanje vseh akterjev nacionalnovarnostnega sistema, vseh razpoložljivih zmogljivosti, celotne družbe oziroma slehernega posameznika. Kje pri tem vstopi vojska in s kakšno vlogo? Na to vprašanje smo poskušali odgovoriti v zaključni nalogi z zornega kota analize primera ruske aneksije Krima leta 2014, skandinavskega nacionalnovarnostnega modela na primeru Švedske ter primerjave pogleda častnikov Švedske in Slovenske vojske na hibridno delovanje. Splošna ugotovitev je, da skandinavski model veliko bolje krepi zavedanje o nevarnosti hibridnega delovanja, kot je to urejeno pri nas. V sistem nacionalne varnosti imajo vključene mehanizme za obrambo pred hibridnimi grožnjami, imajo dovršene in razvejane sisteme odpornosti, ki jih tudi neprestano dopolnjujejo, poudarjajo sodelovanje med vsemi deležniki, vloga vojske ima bistveno večji pomen kot v Sloveniji. Čeprav nedavno sprejet tako imenovani trojček strategij (obrambna in vojaška ter strategija civilne obrambe) sicer poudarja vlogo in pomen Slovenske vojske pri pripravljenosti in odzivanju na hibridno delovanje, je za implementacijo teh namenov treba ustrezno prilagoditi tako obrambno zakonodajo kot tudi hierarhično nižje operativne dokumente.
Found in: osebi
Keywords: hibridno delovanje, hibridne grožnje, nacionalnovarnosti sistem
Published: 10.04.2025; Views: 104; Downloads: 2
Fulltext (1,25 MB) |
24. Zračna moč Slovenske vojske v kontekstu sodobnih groženj v zračnem prostoruSlavko Majcen, 2024 Abstract: V zaključni nalogi kritično vrednotimo zračno moč Slovenske vojske v kontekstu sodobnih groženj v zračnem prostoru. Osredotočamo se na teoretične in empirične vidike zračne moči, vključno s pomenom zračne domene, zmogljivostmi in vrstami zračnih operacij ter oborožitvenimi sistemi za projekcijo zračne moči. Ugotovitve raziskave kažejo na nujnost stalnega tehnološkega napredka in razvoja ustreznih zmogljivosti za učinkovito zaznavanje, sledenje in nevtralizacijo groženj v nacionalnem zračnem prostoru. Pri tem je pomembno tudi sodelovanje z Natom in drugimi mednarodnimi partnerji, ki dodatno krepi nacionalno varnost ter izboljšuje odzivnosti na grožnje. Predlogi, ki smo jih oblikovali na podlagi raziskovalnih spoznanj, vodijo k izboljšanju obstoječih ter v razvoj novih in integracijo različnih zračnih zmogljivosti v enoten obrambni sistem Slovenije, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti prilagoditvi zmogljivosti za soočanje z grožnjami, ki izhajajo iz civilnih zrakoplovov v teroristične namene. V nalogi jasno izpostavimo tudi potrebo po holističnem pristopu proučevanja zračne moči, ki vključuje tehnološke, operativne in organizacijske vidike za doseganje in ohranjanje zračne nadvlade ter zagotavljanje varnosti in suverenosti slovenskega zračnega prostora.
Found in: osebi
Keywords: zračna domena, zračna moč, varovanje zračnega prostora, sodobne varnostne grožnje, trendi, tehnologija
Published: 11.04.2025; Views: 92; Downloads: 4
Fulltext (1,32 MB) |
25. Akterji odobravanja delovanja in pristojnost poveljevanja Slovenski vojski v luči doktrine in novega strateškega koncepta zavezništvaSimon Lindič, 2024 Abstract: Zaključna naloga obravnava opredelitev in vlogo akterjev odobravanja delovanja Slovenske vojske in pristojnost poveljevanja Slovenski vojski v miru, izrednih razmerah in vojni ob primerjavi nacionalnih pristopov z novim strateškim konceptom in doktrino Nata. V nalogi je postavljena teza, da so v Sloveniji akterji odobravanja delovanja in pristojnost poveljevanja Slovenski vojski jasno opredeljeni, kar naj bi omogočalo učinkovito delovanje vojske tako v nacionalnem kot tudi v zavezniškem okviru in s tem primerno odzivanje Slovenske vojske in Slovenije na sodobne varnostne grožnje. Ugotovitve kažejo, da so pristojnosti do neke mere zakonsko opredeljene, vendar v smislu njihove operacionalizacije v določenih delih nejasne, ohlapne in nedorečene, kar lahko predstavlja precejšnjo oviro, še posebej v primeru potrebe po hitrih in učinkovitih odločitvah, ki jih zahtevajo izredne razmere in vojne. Poleg tega se kažejo izzivi tudi pri usklajevanju opredelitev nacionalnih pristojnosti z zavezniškimi standardi in zahtevami, kar lahko dodatno vpliva na delovanje Slovenske vojske v okviru Nata. Na podlagi opravljene raziskave in ugotovitev predlagamo nujen strateški razmislek o izboljšanju jasnosti in usklajenosti pristojnosti akterjev ter da se na njegovi podlagi pristopi k prilagoditvi zakonodaje in doktrinarnih dokumentov z obrambnega področja, s ciljem zagotovitve večje učinkovitosti delovanja ter primernega odzivanja Slovenske vojske in Slovenije na sodobne varnostne grožnje v nacionalnem in zavezniškem kontekstu.
Found in: osebi
Keywords: strateški koncept Nata, Zavezniška združena doktrina, akterji odobravanja delovanja, akterji poveljevanja
Published: 11.04.2025; Views: 94; Downloads: 5
Fulltext (484,13 KB) |
26. Komunikacijsko-informacijski sistem Slovenske vojske v funkciji podpore večdomenskega delovanja zavezništvaPeter Čuden, 2024 Abstract: Naloga kritično obravnava razvojne izzive implementacije novega komunikacijskoinformacijskega sistema Slovenske vojske, ki bi bil sposoben podpirati usklajeno večdomensko delovanje zavezništva in vključevati poleg vojaških tudi civilne entitete. Ravno v segmentu integracije zunanjih deležnikov, kjer izstopajo komercialni ponudniki in raziskovalne institucije, obstaja niša hitrejšega dostopa do novih tehnologij in informacij. Izkoriščanje te niše predstavlja vrsto priložnosti tudi za nov komunikacijsko-informacijski sistem Slovenske vojske, saj mora biti dovolj inovativen, prilagodljiv, predvsem pa povezljiv, da bi lahko zagotavljal učinkovito podporo tako nacionalnim kot zavezniškim operacijam v vedno bolj zahtevnem varnostnem okolju. Raziskava pokaže na precejšnjo potrebo po modernizaciji obstoječih sistemov C4ISR v Slovenski vojski, ki vključujejo poveljevanje, kontrolo, komunikacije, računalnike, obveščevalne dejavnosti, nadzor in izvidništvo, da bi zagotovili učinkovito podporo večdomenskemu delovanju. Pri tem pa je treba pozornost usmeriti tudi na ustrezne organizacijske in doktrinarne prilagoditve, potrebne za uspešno integracijo novega komunikacijsko-informacijskega sistema. Tako tehnični kot organizacijski vidik uvajanja novega sistema predstavljata za Slovensko vojsko velik preizkus ravno zaradi njegove sposobnosti zagotavljanja Natovih standardov, varne izmenjave podatkov med različnimi enotami Slovenske vojske in zavezniškimi silami in kar je še najbolj pričakovano, sposobnosti podpreti koncept večdomenskega delovanja.
Found in: osebi
Keywords: komunikacijsko-informacijski sistem, večdomensko delovanje, združena omrežja koalicije
Published: 11.04.2025; Views: 108; Downloads: 2
Fulltext (968,20 KB) |
27. Avoiding a ‘Digital 7 October’Tal Pavel, 2024 Abstract: On 7 October, 2023, the Palestinian militant group Hamas launched a massive combined offensive against Israel. Concurrent with the kinetic attacks, various cyber threat actors attributed to Hamas, Hezbollah, Iran, and Russia initiated cyberattacks targeting Israeli information systems across commercial, industrial, and governmental sectors. This paper analyses these cyberattacks, as well as Israel's cybersecurity countermeasures. Key findings indicate that while Israel was able to withstand the »Digital 7 October« onslaught from cyber attacker, the attacks demonstrated the potential to significantly impact and damage different institutions; the need for a fundamental shift in defining cyber defence and resilience, especially regarding the civil society and infrastructure, in Israel and worldwide.
Found in: osebi
Keywords: Hamas, hybrid warfare, cyber security
Published: 26.11.2024; Views: 585; Downloads: 7
Fulltext (433,16 KB) |
Our website uses cookies. For some of them we need your consent. Edit consent...
