Abstract: Vrhunec %popularnosti% so vojaški dejavniki ogrožanja dosegli v obdobju Hladne vojne. Hladna vojna je predstavljala oboroževalno tekmo, tako v količini konvencionalnega kot jedrskega orožja med Vzhodom in Zahodom. Na vzhodu je prednjačila Sovjetska Zveza (SZ) z Varšavskim paktom na zahodu pa Združene Države Amerike (ZDA) z NATO paktom. Z ukinitvijo Varšavskega pakta in razpadom Sovjetske Zveze je svet izgubil enega izmed ključnih akterjev vojaškega ogrožanja in s tem odprl na široko vrata globalizaciji in izginjanju nacionalnih mej. In prav zadnja dva dejavnika sta privedla do procesa asimetričnega zaznavanja groženj. Asimetrična teorija poudarja, da grožnja ni več monopol vojaške sile, ampak prevladuje mnenje, da so s procesom globalizacije svet preplavile grožnje kot terorizem, ekonomska kriza, globalno segrevanje, mednarodni kriminal in ekološke nesreče. Kljub pojavu %novih% pokazateljev ogrožanja pa menim, da ostaja vojaška grožnja še zmeraj prisotna ter vpliva na posameznikovo in državno varnost. Lep primer je v naši neposredni bližini, kjer je prisotnost vojaških groženj pri ljudeh še kako živa (Balkanske vojne).
Found in: osebi
Keywords: država, vojaška grožnja, vojna
Published: 13.11.2017; Views: 6312; Downloads: 128
Fulltext (668,11 KB)