Abstract: Vojne so zaznamovale začetek in konec 20. stoletja na Balkanu. To je bilo obdobje, ko so postajale napetosti med razvitim severnim delom in nerazvitim južnim delom nekdanje države nevzdržne, nasproti partijski strukturi se je začela krepiti opozicija. Razpad dvopolarnega sistema mednarodnih odnosov je pripeljal do popolnoma novega položaja Balkana. Izvori konflikta, ki so nastajali na območju jugovzhodne Evrope, so se odvijali po identičnem scenariju in so imeli korenine v nacionalističnih težnjah enega naroda nad drugim, podkrepljenih z verskim ekstremizmom, migracijami, begunci in drugimi zgodovinskimi spremenljivkami, pa tudi s korupcijo in organiziranim kriminalom. Pokazalo se je, da države tega območja niso bile sposobne zgraditi lastnega varnostnega sistema ter da je z razpadom blokovskega ravnovesja nastal varnostni vakuum. Nerešena etnična in druga vprašanja, ki so dejansko pripeljala do spopadov in pozneje vojn v nekdanji Jugoslaviji, so Evropi razkrila balkanske razdelitve in probleme, ki iz njih izvirajo. Hkrati so veliki valovi beguncev zalili Evropo in del varnostnih problemov prestavili na območje zunaj balkanske regije. Obsežno in dolgotrajno iskanje možnosti za mir na tleh nekdanje Jugoslavije je bilo posledica nemoči porajajoče se svetovne ureditve po koncu hladne vojne in neprimernost njenih sredstev za hitro reševanje kriz. Čeprav je Evropa pri svojem pogledu na krizo poskušala oblikovati enotno politično izhodišče, je bilo že od začetka videti, da imajo velike evropske države različne poglede. Danes je po eni strani zelo težko, po drugi strani pa zelo lahko govoriti o varnosti v regiji. Lahko zato, ker imamo v bližnji preteklosti izvrsten primer grožnje evropski kolektivni varnosti % kosovsko krizo in še celo jugoslovansko kalvarijo pred tem, težko pa zato, ker danes, po dokaj uspešni stabilizaciji Balkana oz. JV Evrope, tako rekoč ni niti ene trde grožnje varnosti v regiji. Kljub temu pa lahko še vedno trdimo, da so medetnični odnosi, begunci, migracije, korupcija in druge težnje še vedno prisotne in kot take tudi vplivajo na varnostne razmere na Balkanu. Odgovornost za rešitev balkanskih konfliktov mora v tem primeru prevzeti Evropa, kajti potencialna žarišča so na njenem pragu. Dolgoročnejše rešitve balkanskih konfliktov je potrebno iskati v postavljenih načelih in vrednotah ter v njihovi dosledni uporabi.
Found in: osebi
Keywords: varnostne razmere, Balkan, nacionalizem, grožnje
Published: 11.11.2011; Views: 7747; Downloads: 165
Fulltext (511,83 KB)