Our website uses cookies. For some of them we need your consent. Edit consent...

Zapri

MoD Library and Information System

Digitalna knjižnica

Rezultati iskanja

Rezultati 21 - 30 od 100
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
21.
Vesoljske zmogljivosti v podporo delovanju SV
Gregor Virant, 2024

Abstract: Zaključna naloga obravnava sedanjo in potencialno uporabo vesoljskih tehnologij za izboljšanje operativnih zmogljivosti Slovenske vojske (SV). Raziskava je usmerjena v oblikovanje strateškega koncepta za učinkovito uporabo vesoljskih sistemov, pri čemer so ovrednoteni tako domači viri kot viri, ki so na voljo v okviru mednarodnih partnerstev, kot so EU, NATO in partnerske države. Glavni cilji raziskave vključujejo analizo razvoja in uporabe vesoljskih sistemov za podporo delovanju SV, opredelitev ustreznih vesoljskih sistemov in zmogljivosti, ki jih je mogoče vključiti v delovanje SV, oceno slovenskega vesoljskega sektorja in njegovega potenciala za prispevek k nacionalni obrambi ter predlog raziskovalnih in inovacijskih projektov za povečanje operativne učinkovitosti SV. Študija poudarja pomen situacijskega zavedanja v vesolju in vključevanja vesoljskih sistemov v večdomensko delovanje Zavezništva. Z analizo vloge vesoljskih sistemov v ukrajinsko-ruski vojni, naloga poudarja operativne učinke in strateške koristi, ki jih zagotavljajo vesoljske tehnologije. Ta empirična analiza služi kot podlaga za razvoj strategij in tehnologij za podporo operacijam SV v kompleksnih, večdimenzionalnih okoljih. Poleg tega so bile izvedene primerjalne analize obrambnih vesoljskih strategij držav, kot so Francija, Italija, Luksemburg in Združeno kraljestvo, da bi razumeli različne pristope k uporabi vesoljskih sistemov v sistemu nacionalne varnosti. Za pojasnitev pomena hitrega odločanja in prilagajanja v sodobnih konfliktih je bila uporabljena Boydova teorija OODA (opazuj, orientiraj se, odloči, ukrepaj). Raziskava je privedla do oblikovanja konceptualnega modela, ki analizira soodvisnosti med vesoljskimi sistemi in obrambnim sistemom ter predlaga strukturo na strateškem nivoju za upravljanje vesoljskih aktivnosti v SV. Model izpostavlja ključne vesoljske zmogljivosti (satelitske komunikacije, opazovanje Zemlje, določanje položaja, navigacijo in merjenje časa ter situacijsko zavedanje v vesolju) ter njihov pomen za podporo delovanju SV, večdomensko delovanje in sodelovanje z zavezniki. Nadalje, študija poudarja potrebo po prenovi Slovenske vesoljske strategije in drugih strateških dokumentov za vključitev vesolja kot ključne operativne domene ter predlaga konkretne raziskovalno-razvojne in inovacijske projekte na področju situacijskega zavedanja v vesolju, napredne obdelave podatkov z UI, satelitskih komunikacij, opazovanja Zemlje, določanja položaja, navigacije in merjenja časa ter razvoja majhnih satelitov. Ugotovitve kažejo, da je Slovenija vključena v projekte EU, vendar mora aktivno sodelovati pri oblikovanju prihodnjih projektov. Glede potreb SV po zmogljivostih za delovanje v domeni vesolje, raziskava identificira ključne sisteme ter predlaga njihovo umestitev v strukturo SV z reorganizacijo in nadgradnjo obstoječe strukture domene zrak. S tem raziskava potrjuje postavljeno tezo o možnosti učinkovite podpore delovanju SV s pomočjo domače vesoljske industrije, raziskovalnih ustanov in dostopnih vesoljskih sistemov EU. Raziskava nedvoumno potrjuje, da je vključevanje vesoljske domene v slovenski obrambni sistem nujno za soočanje s sodobnimi varnostnimi izzivi. V luči tega je ključnega pomena vzpostavitev ustreznega institucionalnega okvirja, ki bo omogočal učinkovito upravljanje in koordinacijo vseh vesoljskih aktivnosti v Sloveniji. Raziskava izpostavlja, da so vesoljske zmogljivosti ključne ne le za podporo operacijam, ampak tudi za uresničevanje strateških ciljev odvračanja in obrambe, kot jih opredeljuje Zavezniški koncept odvračanja in obrambe evroatlantskega območja. Zato so nadaljnji razvoj, raziskave in inovacije na področju vesoljskih tehnologij ključnega pomena za zagotovitev strateške prednosti in kredibilnosti Slovenije kot partnerja v mednarodnem okolju. Izkušnje iz Ukrajine pa nas opominjajo, da je treba delovati proaktivno in se pripraviti na prihodnje varnostne izzive, saj bodo vesoljski sistemi igrali še pomembnejšo vlogo v prihodnjih konfliktih.
Keywords: vesoljske zmogljivosti, strateški koncepti, vesoljski sistemi, situacijsko zavedanje v vesolju, večdomensko delovanje, vesoljski projekti EU, slovenska vesoljska industrija, inovacije, odvračanje
Published: 08.04.2025; Views: 723; Downloads: 6
.pdf Fulltext (2,97 MB)

22.
Delovanje logistike Slovenske vojske v kompleksnem varnostnem okolju
Igor Veršnik, 2024

Abstract: Sodobno mednarodno varnostno okolje 21. stoletja je kompleksno in nepredvidljivo. Sooča se z varnostnimi tveganji in grožnjami, ki se pojavljajo v različnih oblikah, vključno s hibridnimi grožnjami. Nedavni oboroženi konflikti, vključno z vojno v Ukrajini zahtevajo, da NATO postane bolj odziven, vzdržljiv in pripravljen na hitro reakcijo v primeru oboroženega konflikta. V tem kontekstu narašča pomen vojaške logistike, saj lahko logistična podpora vojaških operacij pogosto odloča med zmago in porazom. Glede na spremenjeno varnostno okolje bo morala Slovenska vojska na področju logistike izvesti strukturne, funkcionalne in zmogljivostne preobrazbe. Te bodo omogočile vzpostavitev robustnega logističnega sistema in sistema logistične podpore, ki bo sposoben učinkovito podpirati delovanje enot Slovenske vojske v miru, izrednih razmerah in v vojni.
Keywords: logistična podpora, geometrija bojišča, organiziranost logističnih enot
Published: 08.04.2025; Views: 627; Downloads: 7
.pdf Fulltext (2,33 MB)

23.
Podpora države gostiteljice v primeru izvajanja 3. člena Severnoatlantske pogodbe
Andrej Skodič, 2024

Abstract: Zaključna naloga obravnava koncept podpore države gostiteljice, ki je pomemben za Slovensko vojsko in Republiko Slovenijo pri izpolnjevanju obveznosti v okviru zveze NATO. Podpora države gostiteljice je opredeljena kot civilna in vojaška pomoč, ki jo Republika Slovenija nudi zavezniškim silam v različnih situacijah - v miru, izrednih stanjih, krizah in vojni na svojem ozemlju, v teritorialnih vodah ali zračnem prostoru. Ta podpora omogoča sprejem, zadrževanje in prehod sil ter sredstev zavezniških ali drugih držav ter vključuje tako vojaške kot tudi civilne zmogljivosti. Poudarjena je tudi potreba po odpornosti držav članic zveze NATO, ki obsega sposobnost izvedbe ustreznih priprav ter odzivanje na različne šoke, kot so naravne nesreče, kompleksne krize ali oboroženi spopadi, v skladu s 3. členom Severnoatlantske pogodbe. Republika Slovenija kot članica zveze NATO ima pomembno vlogo kot tranzitna država, zagotavljanje podpore države gostiteljice pa vključuje sprejem in zaščito sil, logistično podporo in premike čez območje Republike Slovenije. V zaključni nalogi bomo proučili, ali so zagotovljene potrebne pravne podlage in zmogljivosti Slovenske vojske za uspešno izvajanje podpore države gostiteljice ter identificirane morebitne omejitve za izvajanje le te.
Keywords: podpora države gostiteljice, vojaška mobilnost, Severnoatlantska pogodba, odvračanje, obramba, odpornost
Published: 08.04.2025; Views: 636; Downloads: 11
.pdf Fulltext (1,90 MB)

24.
Strateško vojaško razmišljanje v sodobnem varnostnem okolju
Jurij Raduha, 2024

Abstract: Naloga raziskuje ključne vidike strateškega vojaškega razmišljanja v sodobnem varnostnem okolju. Prouči teorijo s tega področja, predvsem z namenom, da oblikuje sintezo enotnega razumevanja tega pomembnega koncepta. Vsebina se osredotoča na izzive, s katerimi se soočajo vojaški voditelji, kot so Dwight D. Eisenhower, Alan Brooke, Valery Gerasimov in James Mattis in izbrani sodobniki, ki se s konceptom v okviru svoje funkcije ali profesije s strateškim razmišljanjem vsakodnevno srečujejo. Ti strateški vojaški voditelji prilagajajo svoje strategije dinamičnim spremembam v geopolitiki, tehnologiji in vojskovanju, pri čemer so uporabljali kritično, kreativno in časovno razmišljanje za dosego dolgoročnih ciljev. Naloga ponuja analizo univerzalnih lastnosti strateškega razmišljanja ter proučuje, kako sodobni voditelji uspešno prilagajajo svoje strategije novim oblikam groženj, kot so informacijske vojne, hibridno vojskovanje in asimetrični konflikti. S študijami primerov in intervjuji s strokovnjaki naloga razkriva, kako strateško razmišljanje ostaja ključna kompetenca v vojaškem vodenju, ne glede na čas ali naravo konfliktov.
Keywords: strateško vojaško razmišljanje, strateški voditelji, sodobno varnostno okolje, prilagoditev, strategija, vizija
Published: 03.04.2025; Views: 667; Downloads: 9
.pdf Fulltext (995,80 KB)

25.
Kibernetska varnost v luči digitalne transformacije in uporaba oboroženih sil
Mihael Plevnik, 2024

Abstract: Naraščajoča digitalizacija in s tem povezana odvisnost družbe od informacijskih tehnologij je prinesla številne prednosti, vendar tudi povečane kibernetske grožnje. Kibernetska varnost postaja ključna za zagotavljanje varnosti in delovanja držav ter njihovih kritičnih infrastruktur. V tem kontekstu so oborožene sile vse bolj vpletene v zagotavljanje kibernetske varnosti. Namen naloge je analizirati različne nacionalne sisteme kibernetske varnosti ter vlogo oboroženih sil znotraj teh sistemov. Cilji naloge je podrobno proučiti ključne dejavnike kibernetske varnosti, vključno z upravljanjem in standardi, krepitev zmogljivosti in ozaveščanja, pravom in regulativo ter sodelovanjem ter podati predloge za izboljšanje kibernetske varnosti v Sloveniji. Ključne ugotovitve so pokazale, da kibernetski prostor vključuje vse povezane informacijske sisteme in omrežja. Pomembno je razlikovati med informacijsko varnostjo, kibernetsko varnostjo in kibernetsko obrambo. Grožnje se nenehno razvijajo in postajajo bolj kompleksne, ključne grožnje pa vključujejo zlonamerne napade, nepooblaščen dostop, uničenje podatkov in motenje storitev. Oborožene sile igrajo ključno vlogo pri zaščiti kibernetskega prostora z razvojem zmogljivosti za odkrivanje, preprečevanje in odzivanje na kibernetske napade. Primerjava kibernetske varnosti v Sloveniji, Hrvaški, Latviji in na Slovaškem je pokazala, da se države soočajo s podobnimi izzivi, vendar z različnimi pristopi pri odzivanju nanje. Nato in EU imata vzpostavljene politike in strategije za krepitev kibernetske varnosti, pri čemer Nato poudarja kolektivno obrambo in sodelovanje med članicami, medtem ko se EU osredotoča na regulativne in investicijske ukrepe. Predlogi za izboljšanje vključujejo izboljšanje upravljanja kibernetske varnosti z vzpostavitvijo enotnih standardov in povečano koordinacijo med institucijami, povečanje investicij v zmogljivosti za odkrivanje in odzivanje na kibernetske grožnje ter izboljšanje ozaveščenosti o kibernetski varnosti, nadgradnjo zakonodajnega okvira za kibernetsko varnost in zagotovitev njegovega učinkovitega izvajanja ter okrepitev sodelovanja med državnimi institucijami, zasebnim sektorjem in mednarodnimi partnerji. Digitalna transformacija prinaša nove priložnosti, vendar tudi povečane kibernetske grožnje. Učinkovita kibernetska varnost zahteva celovit in usklajen pristop, ki vključuje tako oborožene sile kot civilne institucije. Izboljšanje zmogljivosti, upravljanja, zakonodajnega okvira in mednarodnega sodelovanja je ključnega pomena za zagotavljanje varnega digitalnega prostora.
Keywords: kibernetska varnost, digitalna transformacija, oborožene sile, kibernetske grožnje
Published: 03.04.2025; Views: 643; Downloads: 21
.pdf Fulltext (3,61 MB)

26.
Motorizirana četa v vlogi vrinjene enote
Jožef Pollak, 2024

Abstract: Vrinjenje je ena izmed oblik manevra v ofenzivnem delovanju, kjer se enota prikrito premakne skozi sovražnikov razpored. Namen je zavzetje ključnega objekta ali zemljišča oziroma uničenje cilja visoke vrednosti, ter s tem pridobitev taktične prednosti, za izvedbo manevra in poslanstva prvo ali drugo nadrejene enote. Ključno je, da se s prikritim premikom sovražnika preseneti. Prav tako se s presenečenjem ustvari panika ali zmedenost v sovražnikovem obrambnem bojnem razporedu. Vrinjenje je manever, ki zahteva izredno natančno načrtovanje in pripravo pred samo izvedbo. Potrebno je izkoristiti vse geografske in vremenske parametre kakor tudi vrzeli v sovražnikovem razporedu. Obstajajo različni načini vrinjenja: izkrcano, vkrcano, po vodi ali z vertikalnim manevrom. Motorizirana četa se lahko vrinja celotna, po vodih po eni ali preko različnih poti, z namenom da se zmanjša možnost odkritja. Bistveno pri vrinjenju je koordinirano delovanje vseh enot, tako manevrske enote, ki vrinjenje izvaja kot tudi enot, ki delujejo kot bojna podpora delovanja po osnovnih bojnih funkcijah. Pomembno za izvedbo je tudi ustrezno zavajanje sovražnika z lažnimi napadi, artilerijskim ognjem, elektronskim motenjem in podobno. Manever se izvede v več korakih, od obveščevalne priprave in analize zemljišča, preko priprav enote, načrtovanja in izvedbe premika skozi sovražnikov razpored, do realizacije poslanstva: zavzetja objekta, oziroma nevtralizacija cilja visoke vrednosti. Na praktičnem primeru vrinjenja v seminarski nalogi je pokazano, da je manever izvedljiv z vključitvijo velikega števila enot in sredstev. Izvedba je zahtevna, enota in podporni elementi so izpostavljeni večjim tveganjem, lahko pa bistveno vpliva na potek vojaških delovanj nadrejenih enot, zaradi česar se lahko sprejme tveganje predčasnega odkritja in uničenja vrinjene enote.
Keywords: motorizirana četa, vrinjenje, ofenzivno delovanje, zračna premičnost
Published: 13.03.2025; Views: 1; Downloads: 1
Gradivo je na voljo samo prijavljenim uporabnikom!

27.
Motorizirana četa
Uroš Horvat, 2024

Abstract: Motorizirana četa je manevrska enota bataljona. Njena osnovna značilnost je uporaba srednjih oziroma lahkih oklepnih vozil, ki se uporabljajo kot oklepni transporterji. To se odraža tudi na njenih zmogljivostih. V zaključnii nalogi analiziramo zmogljivosti motorizirane čete za vrste ofenzivnega in defenzivnega delovanja. Analiza temelji na podlagi šolske formacije bataljona, iz katere izhajajo izhodišča motorizirane čete. Sestavljena je iz poveljstva, ki načrtuje in vodi delovanja, treh motoriziranih vodov, ki so namenjeni izvajanju manevra in voda za ognjeno podporo, ki motorizirani četi zagotavlja neposredno in posredno ognjeno podporo. Zmogljivosti motorizirane čete so podane na osnovi analize bojnih funkcij. Bojne funkcije nam omogočajo razumevanje zmogljivosti enot, saj z njihovo analizo upoštevamo vse dejavnike bojevanja.
Keywords: motorizirana četa, organiziranost, zmogljivosti, bojne funkcije
Published: 13.03.2025; Views: 6; Downloads: 6
Gradivo je na voljo samo prijavljenim uporabnikom!

28.
Motorizirana četa v izvajanju zasede
Tadej Gračnar, 2024

Abstract: Izvajanje zasede z motorizirano četo (v nadaljevanju MOTČ) zahteva visoko stopnjo usposobljenosti, sinhronizacije, koordinacije in prilagodljivosti. Ključ do uspeha je temeljito načrtovanje, usklajevanje, pripravljenost ter učinkovita izvedba v skladu z namenom in cilji, oziroma poslanstva. V zaključni nalogi se bomo osredotočili na MOTČ in sicer na izvedbo zasede. V sklopu tega je del zaključne naloge namenjen tudi predstavitvi naloge in aktivnosti, ki jih izvaja pridodana enota za bojno podporo in je del MOTČ. Samostojna MOTČ, brez pomoči pridodanih elementov, težje izvede nalogo zasede, zato je v zaključni nalogi obravnavana četna bojna skupina. Izvedena je organiziranost četne bojne skupine, katera vključuje dodatno enoto, kot je enota zračne obrambe. Obravnavana so splošna teoretična izhodišča, kot je namen zasede, vrste zased, dejavniki, ki vplivajo na zasedo in organiziranost sil v zasedi. Aplikativna vsebina vključuje podroben opis organiziranosti sil, naloge in nameni posameznih elementov s ponazoritvijo strukture enote ter načrtovanje in izvedba zasede z MOTČ s shemo manevra.
Keywords: motorizirana četa, četna bojna skupina, zaseda, organiziranost, naloge
Published: 13.03.2025; Views: 2; Downloads: 2
Gradivo je na voljo samo prijavljenim uporabnikom!

29.
Motorizirana četa v sobojevanju s skupino tankov (tankovskim vodom) – obramba/napad
Rok Stare, 2024

Abstract: Motorizirana četa, podprta s tankovskim vodom, je ključni element v današnjih sodobnih spopadih. V današnjih vojnah je sinergija med motorizirano četo in tankovskim vodom bistvena za doseganje taktičnih ciljev na bojišču. Motorizirana četa lahko zavaruje tanke pred nasprotnikovimi pehotnimi enotami, predvsem pred protioklepnimi enotami, s svojo mobilnostjo in ognjeno močjo pa lahko učinkovito nevtralizira grožnje iz različnih smeri. Medtem tankovski vod zagotavlja močno ognjeno podporo motorizirani četi, omogoča preboj skozi utrjene položaje in uničuje nasprotnikove oklepne cilje. Oba elementa lahko hitro manevrirata po bojišču, kar omogoča izvedbo učinkovitega napada, obrambo ali hiter odziv na spreminjajoče se razmere. Hitrost in fleksibilnost sta ključni prednosti, ki omogočata, da se enote hitro premaknejo na kritične točke, izvedejo natančne napade ali se umaknejo iz nevarnih situacij. Ta sposobnost hitrega manevriranja povečuje možnosti za uspeh v sodobnem vojskovanju, kjer so razmere pogosto nepredvidljive in hitro spremenljive. Kombinacija mobilnosti, ognjene moči in zaščite omogoča učinkovito defenzivno ter ofenzivno delovanje. V obrambi lahko motorizirana četa in tankovski vod hitro spreminjajo ter prilagajajo obrambne položaje in ustvarjajo pogoje za zadrževanje nasprotnika. V napadu pa združujejo svoje zmogljivosti za izvedbo hitrih in natančnih napadov. Taktična prilagodljivost takih enot omogoča izvajanje različnih nalog, od napada do zagotavljanja podpore drugim enotam na bojišču. Tankovski vod se uporabi za preboj nasprotnikovih obrambnih oziroma utrjenih položajev, saj njegova ognjena moč in zaščita omogočata uničenje fortifikacijskih elementov. Ko tanki prebijejo utrjene položaje, motorizirana četa hitro izkoristi ustvarjene vrzeli za zavzetje ključnih položajev v globini. Ti položaji so lahko taktično pomembni, in sicer zaradi njihovega geografskega položaja, možnosti nadzora nad določenimi območji ali za onemogočanje nasprotniku uporabe določenih virov ali poti. Poleg tega moderna tehnologija, vključno z naprednimi komunikacijskimi sistemi, nadzornimi napravami in preciznimi orožnimi sistemi, še dodatno povečuje učinkovitost teh enot. Integracija zračnih in kopenskih obveščevalnih podatkov omogoča bolje informirane odločitve in hitrejše reakcije na nasprotnikova dejanja. Ta tehnološki napredek omogoča motoriziranim četam in tankovskim vodom, da delujejo kot koherentna in usklajena sila, kar je ključno za uspeh v sodobnih spopadih.
Keywords: motorizirana četa, tankovski vod, tanki, sobojevanje, napad, obramba
Published: 12.03.2025; Views: 6; Downloads: 4
Gradivo je na voljo samo prijavljenim uporabnikom!

30.
Minometna četa
Matej Peterlin, 2024

Abstract: V sklopu 34. štabnega šolanja smo analizirali različne vidike delovanja manevrskega bataljona. V tej zaključni nalogi smo se osredotočili na minometno četo. Za pisanje in obravnavo naloge bomo uporabili formacijo in podatke šolskega bataljona in minometne čete SV. Glavni del preučevanja pa bodo informacije s sodobnih konfliktov. Sredstva preučevanja, ki se nahajajo znotraj formacije šolskega bataljona in Slovenske vojske so: minomet 120 mm MN9, optolektronski sredstvi ARTES 1000 in JIM COMPACT. V prvem delu naloge so napisani metodološki okvirji naloge. V drugem delu naloge so opisani načini delovanja minometne čete v SV, oborožitveni sistem in izvidniška sredstva, ki jih uporablja minometna četa SV. V tretjem delu zaključne naloge smo analizirali delovanje in sredstva, ki jih uporabljajo minometne čete v sodobnih konfliktih. Z analizo vseh delovanj in sredstev smo poskusili ugotoviti, ali bi bila minometna četa SV sposobna učinkovito delovati v razmerah sodobnega bojišča s svojo trenutno formacijo in opremo.
Keywords: minometna četa, minometi, brezpilotna letala, sodobni konflikti
Published: 12.03.2025; Views: 2; Downloads: 1
Gradivo je na voljo samo prijavljenim uporabnikom!

Search done in 0 sec.
Top