Abstract: V zaključni nalogi kritično vrednotimo zračno moč Slovenske vojske v kontekstu sodobnih groženj v zračnem prostoru. Osredotočamo se na teoretične in empirične vidike zračne moči, vključno s pomenom zračne domene, zmogljivostmi in vrstami zračnih operacij ter oborožitvenimi sistemi za projekcijo zračne moči. Ugotovitve raziskave kažejo na nujnost stalnega tehnološkega napredka in razvoja ustreznih zmogljivosti za učinkovito zaznavanje, sledenje in nevtralizacijo groženj v nacionalnem zračnem prostoru. Pri tem je pomembno tudi sodelovanje z Natom in drugimi mednarodnimi partnerji, ki dodatno krepi nacionalno varnost ter izboljšuje odzivnosti na grožnje. Predlogi, ki smo jih oblikovali na podlagi raziskovalnih spoznanj, vodijo k izboljšanju obstoječih ter v razvoj novih in integracijo različnih zračnih zmogljivosti v enoten obrambni sistem Slovenije, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti prilagoditvi zmogljivosti za soočanje z grožnjami, ki izhajajo iz civilnih zrakoplovov v teroristične namene. V nalogi jasno izpostavimo tudi potrebo po holističnem pristopu proučevanja zračne moči, ki vključuje tehnološke, operativne in organizacijske vidike za doseganje in ohranjanje zračne nadvlade ter zagotavljanje varnosti in suverenosti slovenskega zračnega prostora.
Keywords: zračna domena, zračna moč, varovanje zračnega prostora, sodobne varnostne grožnje, trendi, tehnologija
Published: 11.04.2025; Views: 687; Downloads: 20
Fulltext (1,32 MB)

Abstract: V zaključni nalogi analiziramo vlogo kognitivnega delovanja in kognitivnega bojevanja v sodobnih vojaških strategijah in doktrinah Nata ter Slovenske vojske. V uvodu izpostavimo kompleksne grožnje v sodobnem mednarodnem varnostnem okolju, ki zahtevajo prilagoditve vojaških strategij in doktrin. Poudarimo, da se je karakter vojne in bojevanja skozi čas razvijal, kar zahteva nov pristop k vojaškemu delovanju, ki vključuje tudi kognitivno dimenzijo. V teoretičnem delu opredeljujemo prehod iz liberalne paradigme v realizem, kar vpliva na razvoj strategij kognitivnega delovanja in kognitivnega bojevanja. Raziskujemo različne teorije vojne, vključno s klasičnimi teorijami Sun Tzuja in Carla von Clausewitza, evolucijskimi teorijami Michaela Howarda in J.F.C. Fullerja ter sodobnimi teorijami psihološke vojne in kognitivnega bojevanja, ki jih razvijajo Bernard Claverie, François du Cluzel in Alonso Bernal. V empiričnem delu najprej analiziramo strategijo in doktrino Nata na področju delovanja v kognitivni dimenziji. Nadaljujemo z analizo kognitivnega bojevanja, opredeljujemo njegove faze, značilnosti in posledice, ter pravne, etične, kulturne in politične vidike. Poudarjamo potrebo po razvoju kognitivnega bojevanja v Natu, ki vključuje integracijo naprednih tehnologij. V primerjalni analizi med Natom in Slovensko vojsko ugotavljamo, da Slovenska vojska zaostaja pri implementaciji kognitivnega delovanja in bojevanja. Ponujamo predloge za izboljšanje, vključno z večjo integracijo tehnologij in prilagoditvijo doktrinarnim spremembam Nata. Zaključujemo s sklepom, da je razvoj kognitivnega delovanja in bojevanja ključnega pomena za zagotavljanje nacionalne varnosti in stabilnosti, ter pozivamo k nadaljnjim raziskavam in prilagoditvam v Slovenski vojski.
Keywords: kognitivno delovanje, kognitivno bojevanje, strategija, doktrina, ofenzivni realizem
Published: 08.04.2025; Views: 612; Downloads: 8
Fulltext (714,78 KB)

Abstract: Zaključna naloga obravnava sedanjo in potencialno uporabo vesoljskih tehnologij za izboljšanje operativnih zmogljivosti Slovenske vojske (SV). Raziskava je usmerjena v oblikovanje strateškega koncepta za učinkovito uporabo vesoljskih sistemov, pri čemer so ovrednoteni tako domači viri kot viri, ki so na voljo v okviru mednarodnih partnerstev, kot so EU, NATO in partnerske države. Glavni cilji raziskave vključujejo analizo razvoja in uporabe vesoljskih sistemov za podporo delovanju SV, opredelitev ustreznih vesoljskih sistemov in zmogljivosti, ki jih je mogoče vključiti v delovanje SV, oceno slovenskega vesoljskega sektorja in njegovega potenciala za prispevek k nacionalni obrambi ter predlog raziskovalnih in inovacijskih projektov za povečanje operativne učinkovitosti SV. Študija poudarja pomen situacijskega zavedanja v vesolju in vključevanja vesoljskih sistemov v večdomensko delovanje Zavezništva. Z analizo vloge vesoljskih sistemov v ukrajinsko-ruski vojni, naloga poudarja operativne učinke in strateške koristi, ki jih zagotavljajo vesoljske tehnologije. Ta empirična analiza služi kot podlaga za razvoj strategij in tehnologij za podporo operacijam SV v kompleksnih, večdimenzionalnih okoljih. Poleg tega so bile izvedene primerjalne analize obrambnih vesoljskih strategij držav, kot so Francija, Italija, Luksemburg in Združeno kraljestvo, da bi razumeli različne pristope k uporabi vesoljskih sistemov v sistemu nacionalne varnosti. Za pojasnitev pomena hitrega odločanja in prilagajanja v sodobnih konfliktih je bila uporabljena Boydova teorija OODA (opazuj, orientiraj se, odloči, ukrepaj). Raziskava je privedla do oblikovanja konceptualnega modela, ki analizira soodvisnosti med vesoljskimi sistemi in obrambnim sistemom ter predlaga strukturo na strateškem nivoju za upravljanje vesoljskih aktivnosti v SV. Model izpostavlja ključne vesoljske zmogljivosti (satelitske komunikacije, opazovanje Zemlje, določanje položaja, navigacijo in merjenje časa ter situacijsko zavedanje v vesolju) ter njihov pomen za podporo delovanju SV, večdomensko delovanje in sodelovanje z zavezniki. Nadalje, študija poudarja potrebo po prenovi Slovenske vesoljske strategije in drugih strateških dokumentov za vključitev vesolja kot ključne operativne domene ter predlaga konkretne raziskovalno-razvojne in inovacijske projekte na področju situacijskega zavedanja v vesolju, napredne obdelave podatkov z UI, satelitskih komunikacij, opazovanja Zemlje, določanja položaja, navigacije in merjenja časa ter razvoja majhnih satelitov. Ugotovitve kažejo, da je Slovenija vključena v projekte EU, vendar mora aktivno sodelovati pri oblikovanju prihodnjih projektov. Glede potreb SV po zmogljivostih za delovanje v domeni vesolje, raziskava identificira ključne sisteme ter predlaga njihovo umestitev v strukturo SV z reorganizacijo in nadgradnjo obstoječe strukture domene zrak. S tem raziskava potrjuje postavljeno tezo o možnosti učinkovite podpore delovanju SV s pomočjo domače vesoljske industrije, raziskovalnih ustanov in dostopnih vesoljskih sistemov EU. Raziskava nedvoumno potrjuje, da je vključevanje vesoljske domene v slovenski obrambni sistem nujno za soočanje s sodobnimi varnostnimi izzivi. V luči tega je ključnega pomena vzpostavitev ustreznega institucionalnega okvirja, ki bo omogočal učinkovito upravljanje in koordinacijo vseh vesoljskih aktivnosti v Sloveniji. Raziskava izpostavlja, da so vesoljske zmogljivosti ključne ne le za podporo operacijam, ampak tudi za uresničevanje strateških ciljev odvračanja in obrambe, kot jih opredeljuje Zavezniški koncept odvračanja in obrambe evroatlantskega območja. Zato so nadaljnji razvoj, raziskave in inovacije na področju vesoljskih tehnologij ključnega pomena za zagotovitev strateške prednosti in kredibilnosti Slovenije kot partnerja v mednarodnem okolju. Izkušnje iz Ukrajine pa nas opominjajo, da je treba delovati proaktivno in se pripraviti na prihodnje varnostne izzive, saj bodo vesoljski sistemi igrali še pomembnejšo vlogo v prihodnjih konfliktih.
Keywords: vesoljske zmogljivosti, strateški koncepti, vesoljski sistemi, situacijsko zavedanje v vesolju, večdomensko delovanje, vesoljski projekti EU, slovenska vesoljska industrija, inovacije, odvračanje
Published: 08.04.2025; Views: 703; Downloads: 6
Fulltext (2,97 MB)

Abstract: Zaključna naloga obravnava koncept podpore države gostiteljice, ki je pomemben za Slovensko vojsko in Republiko Slovenijo pri izpolnjevanju obveznosti v okviru zveze NATO. Podpora države gostiteljice je opredeljena kot civilna in vojaška pomoč, ki jo Republika Slovenija nudi zavezniškim silam v različnih situacijah - v miru, izrednih stanjih, krizah in vojni na svojem ozemlju, v teritorialnih vodah ali zračnem prostoru. Ta podpora omogoča sprejem, zadrževanje in prehod sil ter sredstev zavezniških ali drugih držav ter vključuje tako vojaške kot tudi civilne zmogljivosti. Poudarjena je tudi potreba po odpornosti držav članic zveze NATO, ki obsega sposobnost izvedbe ustreznih priprav ter odzivanje na različne šoke, kot so naravne nesreče, kompleksne krize ali oboroženi spopadi, v skladu s 3. členom Severnoatlantske pogodbe. Republika Slovenija kot članica zveze NATO ima pomembno vlogo kot tranzitna država, zagotavljanje podpore države gostiteljice pa vključuje sprejem in zaščito sil, logistično podporo in premike čez območje Republike Slovenije. V zaključni nalogi bomo proučili, ali so zagotovljene potrebne pravne podlage in zmogljivosti Slovenske vojske za uspešno izvajanje podpore države gostiteljice ter identificirane morebitne omejitve za izvajanje le te.
Keywords: podpora države gostiteljice, vojaška mobilnost, Severnoatlantska pogodba, odvračanje, obramba, odpornost
Published: 08.04.2025; Views: 605; Downloads: 11
Fulltext (1,90 MB)

Abstract: Naraščajoča digitalizacija in s tem povezana odvisnost družbe od informacijskih tehnologij je prinesla številne prednosti, vendar tudi povečane kibernetske grožnje. Kibernetska varnost postaja ključna za zagotavljanje varnosti in delovanja držav ter njihovih kritičnih infrastruktur. V tem kontekstu so oborožene sile vse bolj vpletene v zagotavljanje kibernetske varnosti. Namen naloge je analizirati različne nacionalne sisteme kibernetske varnosti ter vlogo oboroženih sil znotraj teh sistemov. Cilji naloge je podrobno proučiti ključne dejavnike kibernetske varnosti, vključno z upravljanjem in standardi, krepitev zmogljivosti in ozaveščanja, pravom in regulativo ter sodelovanjem ter podati predloge za izboljšanje kibernetske varnosti v Sloveniji. Ključne ugotovitve so pokazale, da kibernetski prostor vključuje vse povezane informacijske sisteme in omrežja. Pomembno je razlikovati med informacijsko varnostjo, kibernetsko varnostjo in kibernetsko obrambo. Grožnje se nenehno razvijajo in postajajo bolj kompleksne, ključne grožnje pa vključujejo zlonamerne napade, nepooblaščen dostop, uničenje podatkov in motenje storitev. Oborožene sile igrajo ključno vlogo pri zaščiti kibernetskega prostora z razvojem zmogljivosti za odkrivanje, preprečevanje in odzivanje na kibernetske napade. Primerjava kibernetske varnosti v Sloveniji, Hrvaški, Latviji in na Slovaškem je pokazala, da se države soočajo s podobnimi izzivi, vendar z različnimi pristopi pri odzivanju nanje. Nato in EU imata vzpostavljene politike in strategije za krepitev kibernetske varnosti, pri čemer Nato poudarja kolektivno obrambo in sodelovanje med članicami, medtem ko se EU osredotoča na regulativne in investicijske ukrepe. Predlogi za izboljšanje vključujejo izboljšanje upravljanja kibernetske varnosti z vzpostavitvijo enotnih standardov in povečano koordinacijo med institucijami, povečanje investicij v zmogljivosti za odkrivanje in odzivanje na kibernetske grožnje ter izboljšanje ozaveščenosti o kibernetski varnosti, nadgradnjo zakonodajnega okvira za kibernetsko varnost in zagotovitev njegovega učinkovitega izvajanja ter okrepitev sodelovanja med državnimi institucijami, zasebnim sektorjem in mednarodnimi partnerji. Digitalna transformacija prinaša nove priložnosti, vendar tudi povečane kibernetske grožnje. Učinkovita kibernetska varnost zahteva celovit in usklajen pristop, ki vključuje tako oborožene sile kot civilne institucije. Izboljšanje zmogljivosti, upravljanja, zakonodajnega okvira in mednarodnega sodelovanja je ključnega pomena za zagotavljanje varnega digitalnega prostora.
Keywords: kibernetska varnost, digitalna transformacija, oborožene sile, kibernetske grožnje
Published: 03.04.2025; Views: 624; Downloads: 21
Fulltext (3,61 MB)