66 Evropski standardi določajo, da človeško telo ob prestrezanju padca ne sme biti izpostavljeno zaustavitveni sili, večji od 600 daN (≈ kg). Če te vrednosti ni mogoče doseči z ustrezno raztegljivostjo vrvi, je treba v vrvni sistem vpeti energijski blažilnik. Energijski blažilniki za delo na višini so ob uporabi statičnih vrvi primerni do faktorja padca 2 (slika 71 – primeri A, B in C), energijski blažilniki za varovanje v feratah pa za varovanje do padca globine največ 5 m (slika 71 – primer E). V primeru D se za športno uporabo navadno uporabljajo dinamične vrvi, ki so raztegljivejše in lahko absorbirajo dovolj energije ob zaustavljanju padca (slika 71 – primer D). Zaustavitvene sile pri statičnih vrveh, izdelanih v skladu z EN 1891 tipa A, se merijo s poskusi brez energijskih blažilnikov s 100-kilogramsko utežjo, padcem v faktorju padca 0,3 in z vrvjo, dolgo 2 m. Ob upoštevanju zahtev omenjenega standarda je treba zaradi precej majhnega dinamičnega raztezka vse padce s fp > 0,3 brez energijskega blažilnika preprečevati, saj lahko ob takem padcu zaustavitvena sila preseže 600 daN. Ker je tako majhen faktor padca v praksi zelo težko zagotoviti, evropski standardi pri uporabi statičnih vrvi zahtevajo uporabo energijskih blažilnikov, pri čemer obstaja možnost dinamičnih obremenitev. Evropski standard EN 892 je namenjen vrvem, ki se uporabljajo v športne namene, in določa, da zaustavitvena sila pri standardnem padcu uteži z maso 80 kg ter pri faktorju padca 1,77 ne sme preseči 1200 daN (≈ kg). ZAUSTAVITVENA SILA IN ZAHTEVE EN 1891 ZA STATIČNE VRVI ZAUSTAVITVENA SILA IN ZAHTEVE EN 892 ZA ENOJNE DINAMIČNE VRVI Slika 79: Postopek ugotavljanja zaustavitvene sile pri statičnih vrveh po EN 1891, tip A (vir: Marko Zibelnik)
RkJQdWJsaXNoZXIy MzA3ODM3Mg==