445 Prehod iz I. faze v II. fazo je lahko pod obremenitvijo ali tako, da se vrvni sistem med oskrbo poškodovanca, nameščanjem v nosila ter nameščanjem trikotne rute in drugega razbremeni. Pod obremenitvijo se navadno izvede takrat, ko je treba poškodovanca prevzeti na izpostavljenem mestu (npr. v steni, na drevesu) ali po hitrem postopku (npr. nevarnost strupenih plinov, padajočega kamenja). Če je mogoče, se priporoča, da ekipa razbremeni glavno vlečno oziroma dvižno vrv ter vrv za pomik vozička med oskrbo poškodovanca in pripravo na transport. Če sta vrvi razbremenjeni, je v obeh sidriščih lažje, hitreje in varneje spremeniti vrvni sistem. V sidrišču A je treba izdelati vrvni sistem za pasivno vleko oziroma dvig, v sidrišču B pa vrvni sistem za pasivni spust. Če bosta oskrba poškodovanca in njegova namestitev v nosila trajali več kot 30 minut, se priporoča, da se med I. in II. fazo razbremenita tudi obe tirolki. Če se je vrvni sistem med prehodom iz I. v II. fazo razbremenil, je treba žerjavni voziček pred začetkom II. faze, torej med dvigom poškodovanca, spraviti malo bližje k sidrišču B, kot je točka navpično nad poškodovancem (slika 678). Upoštevati je treba, da se vrv za horizontalni pomik vozička ob ponovni obremenitvi glavne vlečno-dvižne vrvi raztegne, s čimer se voziček samodejno premakne proti sidrišču A. Če je na območju poškodovanca v smeri sidrišča A dovolj pohodne površine, ni težav, če pa bi poškodovanca reševali na primer s skale sredi deroče vode, je velika nevarnost, da bi poškodovanec zaradi privzdigovanja, vedno slabšega stika s tlemi in premika vozička nad seboj proti sidrišču A zanihal proti sidrišču A in padel v vodo. Priporoča se, da pred koncem I. faze vrvni sistem razbremeni ekipa na sidrišču A, gasilec v sidrišču B pa si na neki način označi odsek vrvi (bičev vozel z vponko, izolirni trak, sponka idr.), ki je ob koncu I. faze izhajala iz sistema za pasivno vleko žerjavnega vozička v sidrišču B. Ob poznejšem ponovnem vpetju vrvi za horizontalni pomik vozička naj gasilec v sidrišču B označeni odsek vrvi vstavi ravno v napravo za pasivni spust. Tako bo zagotovil, da bo žerjavni voziček ob polni obremenitvi s poškodovancem približno na istem mestu, kot je bil pred koncem I. faze obremenjen z gasilcem. Če se I. faza ni izvedla pod obremenitvijo, se priporoča, da se žerjavni voziček pred začetkom II. faze prestavi od navpičnice proti sidrišču B za približno 10 odstotkov te razdalje. Ob začetku reševanja gasilec v sidrišču B lažje popusti vrv za horizontalni pomik vozička, če je to treba, kot pa napne, če je voziček preveč zlezel proti sidrišču A. Če bo med II. fazo prisoten tudi gasilec spremljevalec, je treba vrv pred začetkom obremenitve dodatno skrajšati za približno 10 odstotkov, saj se bo vrv zaradi dvojne obremenitve še dodatno raztegnila. Če bi na začetku dviga bremena slednjega začelo preveč vleči proti sidrišču B, lahko gasilec v sidrišču B rahlo popusti vrv za horizontalni pomik vozička. Vodja naj med transportom gasilca do poškodovanca upošteva priporočilo, da je gasilec čim bližje steni oziroma tlom. Vodja se med I. fazo postavi na tako mesto, da ima nadzor nad vsem (nad sidriščema A in B, gasilcem na vrvi ter poškodovancem). Če vodja nima nadzora nad celotno situacijo, lahko vodenje transporta začasno prevzame gasilec na vrvi. Sporazumevanje je lahko govorno, znakovno, zvočno (s piščalko) ali s pomočjo UKV-postaj. Pri uporabi zvočnih signalov se lahko uporabljajo naslednji signali: en daljši pisk = STOP, dva kratka piska = GOR, trije kratki piski = DOL. Ob reševanju v jami, breznu ali vodnjaku je treba zvočne signale med posameznim poveljem zaradi možnosti odmevanja dajati počasi in z daljšimi presledki. Pri uporabi električnega vrvnega vitla ima lahko zaradi varnosti gasilec na vrvi pri sebi daljinski upravljalnik. Ob nevarnosti lahko samo pritisne gumb na daljincu in tako prekine delovanje vitla. Vodenje 14.10.5 PREHOD IZ I. FAZE V II. FAZO
RkJQdWJsaXNoZXIy MzA3ODM3Mg==