446 Slika 678: Položaj žerjavnega vozička pred začetkom II. faze (vir: Marko Zibelnik) Za vse je lažje in varneje, če se postopek reševanja oziroma tako imenovana II. faza izvede brez gasilca spremljevalca. Obremenitev vrvnega sistema, potrebna vlečna oziroma dvižna sila in poves tirolke so brez njega približno pol manjši. II. fazo prav tako vodi vodja intervencije, če pa ima spremljevalec pri nosilih boljši pregled nad situacijo, lahko vodenje začasno prevzame on. II. faza naj se izvede čim bolj tekoče in enakomerno, s čim manj prekinitvami. Enota naj že pred začetkom II. faze preuči način prevzema bremena na varnem mestu pri sidrišču A. Pred začetkom II. faze se vlečna vrv (rumena vrv) preimenuje v vrv za horizontalni pomik vozička, vrv za popuščanje in spust bremena (siva vrv) pa se preimenuje v vrv za vleko oziroma dvig nosil. Varovalna vrv (modra vrv) je ves čas varovalna vrv in ne spremeni poimenovanja. Prva kritična faza nastopi v trenutku, ko so nosila in gasilec spremljevalec 10 cm v zraku. Reševanje se v tem trenutku zaustavi, preveri se ustreznost nameščene in uporabljane opreme, po potrditvi vseh prisotnih, da je vse v redu, se dviganje nadaljuje. Vodja ter gasilci v sidrišču A in B morajo med II. fazo paziti na razdaljo med nosili in žerjavnim vozičkom. To še toliko bolj velja pri uporabi vrvnih vitlov. Razdalja naj ne bo nikoli manjša od 5 do 10 cm (slika 679). Vozel in škripec se ne smeta zabijati eden v drugega, saj bi prišlo do nepotrebne obremenitve sistema, izgube vlečne sile, v skrajnem primeru pa lahko tudi do poškodbe vrvi. Priporoča se, da se z vrvnim vitlom v sidrišču A vleče s konstantno hitrostjo, razdaljo od žerjavnega vozička do nosil pa uravnava gasilec na sidrišču B. Manj sunkovito ko vleče 14.10.6 II. FAZA – POSTOPEK REŠEVANJA
RkJQdWJsaXNoZXIy MzA3ODM3Mg==