441 Za izdelavo žerjavne žičnice PRM potrebujemo najmanj pet vrvi. Dve se uporabita za tirolko, ena se uporabi za glavno vlečno oziroma dvižno vrv, ena je namenjena horizontalni vleki oziroma popuščanju žerjavnega vozička, ena pa je namenjena varovanju. Priporoča se, da so vrvi zaradi lažjega dela in sporazumevanja med člani enote različnih barv. Najprej je treba iz sidrišča A v sidrišče B oziroma obratno spraviti metalno vrvico. Z metalno vrvico se nato na primer iz sidrišča A v B potegnejo tri vrvi – dve za tirolko (rdeča in siva) ter ena za horizontalno vleko oziroma popuščanje žerjavnega vozička (rumena). Vse tri vrvi morajo biti dolge vsaj toliko, kot znaša razdalja med sidriščema A in B. Najdaljša vrv v žerjavni žičnici PRM je glavna vlečno-dvižna vrv. Dolga mora biti vsaj toliko, kot znaša seštevek razdalj od sidrišča A do žerjavnega vozička (vertikale nad poškodovancem) in od žerjavnega vozička do poškodovanca. Ne glede na to, ali v II. fazi rešujemo poškodovanca skupaj z gasilcem ali le poškodovanca, se priporoča, da se pri poškodovancu na glavni vlečno-dvižni vrvi namesti škripec, konec vrvi pa zaključi v žerjavnem vozičku. V tem primeru mora biti ta vrv še daljša. Glavna vlečno-dvižna vrv mora biti v skrajnem primeru dolga toliko, kot znašata razdalja med sidriščema A in B ter dvojna globina od žerjavnega vozička do poškodovanca. Z namestitvijo škripca pri poškodovancu se potrebna vlečno-dvižna sila teoretično razpolovi, saj izdelamo škripčevje 2 : 1. Varovalna vrv je lahko speljana iz sidrišča A skozi žerjavni voziček do poškodovanca ali od sidrišča A neposredno do poškodovanca. Oba načina imata dobre in slabe strani. Poimenovanje posamezne vrvi v žerjavni žičnici PRM se ob prehodu iz I. v II. fazo spremeni. Pri žerjavni žičnici PRM je treba sidrišče za tirolko na obeh straneh izdelati čim višje, saj bo ob obremenitvi žerjavne žičnice PRM z bremenom zanesljivo prišlo do okoli 10-odstotnega povesa tirolke glede na njeno dolžino. V nekaterih primerih ta poves mogoče ne predstavlja težav, v nekaterih primerih pa si ga gasilska enota ne želi, saj se breme v II. fazi reševanja včasih ne sme dotakniti tal. Tak primer je reševanje poškodovanca s skale sredi deroče vode (slika 673). Slika je bila narejena na resnični intervenciji. Gasilci so se lotili reševanja poškodovanca s pomočjo stikalnih lestev. Na originalno sliko je dodana shema žerjavne žičnice PRM, ki bi lahko bila tudi ena od rešitev za reševanje osebe. Zavedati se je treba nevarnosti rečnega toka, ki so mu bili izpostavljeni številni gasilci v deroči vodi. Višje ko je sidrišče tirolke in bližje ko je robu nevarnega območja, bolje je glede povesa. Nižje ko je sidrišče tirolke in bolj ko je oddaljeno od roba nevarnega območja, slabše je glede povesa tirolke. Sidrišče za tirolko 14.10.1 VRVI V ŽERJAVNI ŽIČNICI PRM 14.10.2 SIDRIŠČA PRI ŽERJAVNI ŽIČNICI PRM
RkJQdWJsaXNoZXIy MzA3ODM3Mg==