Reševanje z višin in iz globin v urbanem okolju

440 V knjigi je že opisan način enostavnega transporta nosil po tirolki. Osnova za izdelavo žerjavne žičnice PRM je navadno vedno dvojna tirolka, ki je lahko vzporedna ali pa ena nad drugo. Funkcionalnost žerjavne žičnice PRM je v obeh primerih enaka, nekoliko se razlikuje le izdelava žerjavnega vozička. Vodja gasilske enote mora ob ogledu situacije ugotoviti, ali bo gasilec lahko šel do poškodovanca sam po tleh (npr. strma brežina v kanjonu) ali ga bo treba na lokacijo poškodovanca »dostaviti« z vrvno tehniko (npr. skala sredi deroče reke). Naslednja slika karikirano prikazuje primer, pri katerem dostop do poškodovanca oziroma reševanje poškodovanca ni mogoče drugače kot z vrha s pomočjo vrvne tehnike. Če je treba gasilca spraviti do poškodovanca z žerjavno žičnico PRM, se ta v I. fazi pripravi za transport gasilca do poškodovanca. Nato se sistem na posameznem sidrišču navadno zamenja – izvede se še faza reševanja (t. i. II. faza). Če gre gasilec lahko sam do poškodovanca, se pripravi žerjavna žičnica PRM samo za II. fazo – fazo reševanja. Vodja gasilske enote mora ob ogledu situacije določiti tudi linijo oziroma smer žerjavne žičnice PRM. Idealno je, da gre njena linija ravno čez poškodovanca oziroma tik ob njem. Ob tem se je treba izogniti čim več oviram v zraku (drevesa, objekti, drogovi, električni vodniki idr.). Ob ogledu se je treba odločiti tudi, ali se bo reševanje poškodovanca izvedlo v sidrišče A ali B, saj sta od tega odvisni izbira in sestava vrvne tehnike. Predlaga se, da je sidrišče A vedno tisto, kamor bo gasilska enota reševala poškodovanca. Vodja se mora na podlagi stanja poškodovanca in situacije odločiti, ali bo poškodovanec med fazo reševanja sam oziroma ali je treba poleg njega reševati tudi gasilca spremljevalca. Pri žerjavni žičnici PRM je zelo uporaben vrvni vitel, saj omogoča enakomerno in kontinuirano vleko vrvi. Kar nekaj gasilskih enot v Sloveniji uporablja ročne, motorne ali električne vrvne vitle. Če gasilska enota vrvnega vitla nima, je reševanje za poškodovanca manj udobno, saj je z ročno vleko s pomočjo škripčevja težje oziroma nemogoče zagotoviti enakomerno in neprekinjeno vleko vrvi. Če enota vrvni vitel ima, je reševanje lahko veliko bolj tekoče in lažje z žerjavno žičnico PRM kot pa z žerjavno žičnico »English Reeve«. Slika 672: Primer, kdaj je treba uporabiti žerjavno žičnico (vir: Marko Zibelnik)

RkJQdWJsaXNoZXIy MzA3ODM3Mg==