Opis: Vojne in način vojskovanja se zaradi različnih dejavnikov skozi čas spreminjajo. Temu sledi razvoj vojaške teorije, ki poskuša na preučevanju preteklih vojaških spopadov identificirati tiste značilnosti, ki bodo s trenutnim razvojem in okoliščinami odločilno vplivale na potek naslednjih vojaških spopadov. Teorija generacij vojn v okviru petih generacij deli vojne glede na različne taktike, strategije in tehnologije. Po koncu hladne vojne so se pojavile nove grožnje varnosti, ki so prihajale predvsem s strani nedržavnih akterjev. Vojne, kjer imamo na eni strani konvencionalno silo, na drugi strani pa nekonvencionalno silo, opredeljujejo kot vojne četrte generacije ali asimetrične vojne. Za asimetrične vojne je značilno, da so akterji neenakovredni v smislu številčnosti, tehnologij in ciljev. Posledično šibkejši akter izbere taktiko bojevanja, ki poveča njegovo prednost in izniči prednosti nasprotnika. V zadnjem desetletju se je z razvojem informacijske tehnologije pojavilo še bolj sofisticirano vojskovanje, ki ga vojaški analitiki prepoznavajo kot hibridno vojskovanje. Za to vojskovanje je značilno, da lahko akterji uporabljajo konvencionalne in nekonvencionalne metode za doseganje svojih političnih in vojaških ciljev. Značilnosti asimetričnega in hibridnega bojevanja so vojaški analitiki prepoznali tudi v Izraelsko – libanonski vojni leta 2006. V tej vojni je prišlo do spopada med Izraelskimi obrambnimi silami (IDF) in libanonsko paravojaško organizacijo Hezbolah. Kljub vojaški premoči IDF je Hezbolahu v južnem Libanonu s taktiko asimetričnega in hibridnega delovanja uspelo zaustavljati prodore IDF in jim prizadejati velike izgube. Analize, narejene po vojni, so pokazale, da IDF niso bile ustrezno pripravljene na to vojno in taktiko Hezbolaha.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: generacije vojn, asimetrično bojevanje, hibridno bojevanje, Hezbolah, Izraelske obrambne sile, izraelsko-libanonska vojna
Objavljeno: 11.07.2023; Ogledov: 3; Prenosov: 1
Gradivo je na voljo samo prijavljenim uporabnikom!

Opis: Kvalitativna ocena konvencionalnega vojaškega ravnovesja med Natom in Rusijo je lahko podlaga za morebitne sporazume o nadzoru nad konvencionalnimi silami (CAC) v Evropi. Članek obravnava metode za ocenjevanje zmogljivosti sil in vojaškega ravnovesja; sledijo predlogi za posodobitev metod, ki izhajajo iz spoznanj o nedavnih spopadih, trendih in razvoju vojaških zmogljivosti. Pri tem predstavlja model ponderirane statične analize sil za oceno vojaškega ravnovesja, ki se lahko uporabi za sporazume CAC, t. i. kvantitativni pristop k nadzoru nad konvencionalnimi silami (QuACAC). Ta lahko pripomore k zmanjšanju nesoglasij med pogajalskimi stranmi in omogoči prilagajanje sporazumov CAC.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...vojaško ravnovesje, nadzor nad konvencionalnimi silami, rusko-ukrajinska vojna, pokonfliktni sporazumi...
Ključne besede: vojaško ravnovesje, nadzor nad konvencionalnimi silami, rusko-ukrajinska vojna, pokonfliktni sporazumi
Objavljeno: 24.04.2024; Ogledov: 130; Prenosov: 7
Polno besedilo (451,77 KB)