Opis: Prva svetovna vojna je bila je vojna ogromnih armad, rovov, blata, statičnega bojevanja hkrati pa je bila tudi vojna novosti. V času prve svetovne vojne in tudi soške fronte so bile uporabljene nove taktike bojevanja, uporabljena so bila nova orožja ter novi pristopi k poveljevanju. Na soški fronti kot največjem bojevališču na slovenskih tleh so Italijani izvedli 11. ofenziv, Avstro-Ogrska in Nemčija pa edino dvanajsto ofenzivo, s katero so potisnili Italijane vse do reke Piave. Uporabili so novo taktiko, ki jo nekateri avtorji imenujejo, taktika bliskovitega napada. Nemci so že leta 1915 začeli razvijati taktiko in orožja, ki bi v pozicijsko vojno vnesel dinamiko. Ustanovili so razvojno jurišno enoto (Sturmabteilung), ki je z eksperimentiranjem razvijala taktiko infiltriranja. To taktiko so Nemci nekajkrat uspešno uporabili v prvi svetovni vojni. Taktika infiltriranja je imela posledice na novo vojno doktrino nemške vojske pred drugo svetovno vojno. Prav tako je imela neposreden vpliv na taktiko bojevanja, ki jo poznamo kot bliskovita vojna. Vsa načela vojskovanja takratne nemške doktrine, najdemo danes v večini sodobnih vojaških doktrin.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...svetovna vojna, soška fronta, nemška vojska, centralne sile, taktika infiltriranja, jurišne enote, alpski korpus, mobilno... ...jurišne enote, alpski korpus, mobilno vojskovanje, bliskovito bojevanje, vojaška doktrina, vojaška taktika, taktika jurišnih enot...
Ključne besede: prva svetovna vojna, soška fronta, nemška vojska, centralne sile, taktika infiltriranja, jurišne enote, alpski korpus, mobilno vojskovanje, bliskovito bojevanje, vojaška doktrina, vojaška taktika, taktika jurišnih enot
Objavljeno: 19.03.2018; Ogledov: 6295; Prenosov: 145
Polno besedilo (919,86 KB)

Opis: Vojne in način vojskovanja se zaradi različnih dejavnikov skozi čas spreminjajo. Temu sledi razvoj vojaške teorije, ki poskuša na preučevanju preteklih vojaških spopadov identificirati tiste značilnosti, ki bodo s trenutnim razvojem in okoliščinami odločilno vplivale na potek naslednjih vojaških spopadov. Teorija generacij vojn v okviru petih generacij deli vojne glede na različne taktike, strategije in tehnologije. Po koncu hladne vojne so se pojavile nove grožnje varnosti, ki so prihajale predvsem s strani nedržavnih akterjev. Vojne, kjer imamo na eni strani konvencionalno silo, na drugi strani pa nekonvencionalno silo, opredeljujejo kot vojne četrte generacije ali asimetrične vojne. Za asimetrične vojne je značilno, da so akterji neenakovredni v smislu številčnosti, tehnologij in ciljev. Posledično šibkejši akter izbere taktiko bojevanja, ki poveča njegovo prednost in izniči prednosti nasprotnika. V zadnjem desetletju se je z razvojem informacijske tehnologije pojavilo še bolj sofisticirano vojskovanje, ki ga vojaški analitiki prepoznavajo kot hibridno vojskovanje. Za to vojskovanje je značilno, da lahko akterji uporabljajo konvencionalne in nekonvencionalne metode za doseganje svojih političnih in vojaških ciljev. Značilnosti asimetričnega in hibridnega bojevanja so vojaški analitiki prepoznali tudi v Izraelsko – libanonski vojni leta 2006. V tej vojni je prišlo do spopada med Izraelskimi obrambnimi silami (IDF) in libanonsko paravojaško organizacijo Hezbolah. Kljub vojaški premoči IDF je Hezbolahu v južnem Libanonu s taktiko asimetričnega in hibridnega delovanja uspelo zaustavljati prodore IDF in jim prizadejati velike izgube. Analize, narejene po vojni, so pokazale, da IDF niso bile ustrezno pripravljene na to vojno in taktiko Hezbolaha.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...asimetrično bojevanje, hibridno bojevanje, Hezbolah, Izraelske obrambne sile, izraelsko-libanonska vojna...
Ključne besede: generacije vojn, asimetrično bojevanje, hibridno bojevanje, Hezbolah, Izraelske obrambne sile, izraelsko-libanonska vojna
Objavljeno: 11.07.2023; Ogledov: 3; Prenosov: 1
Gradivo je na voljo samo prijavljenim uporabnikom!