1. Funkcija načrtovanja ognjene podpore kot del procesa ciljenja/targetinga : zaključna nalogaMartina Kobal, 2011 Opis: Zaključna naloga je bil oblikovana in zasnovana, da bi pomagala najti najprimernejšo napravo za navajanje podpornega ognja. Predstaviti in opisati osnovne pojme, ki determinirajo vodenje ognjene podpore, pokazati potrebne zmožnosti in funkcije instrumentov, katere uporabljajo prednji opazovalci. Preko primerjalne analize, prikazati, kaj potrebujejo prednji opazovalci pri svojem delu, pri rezultatih analize inštrumentov se upoštevajo zahteve za navajanje ognjene podpore. Cilj je predstavit primernost obstoječih inštrumentov, ki so že v uporabi v SV, ter njihov koncept delovanja v sistemu za upravljanja in vodenje ognja. Iz nabora inštrumentov, ki so na svetovnem trgu, sem izbral napravo, ki predstavlja prihodnost pri delu prednjih. V zaključku je kritični pogled na obstoječe inštrumente v SV, ter povezljivost inštrumentov s sistemom za upravljanje in vodenje ognjene podpore. Najdeno v: ključnih besedah Povzetek najdenega: ...celica ognjene podpore, častnik za targeting/ciljenje, štabni proces dela, bataljonska bojna skupina, izbira ciljev, cilji... Ključne besede: cilj, targeting, celica ognjene podpore, častnik za targeting/ciljenje, štabni proces dela, bataljonska bojna skupina, izbira ciljev, cilji visoke vrednosti Objavljeno: 20.03.2013; Ogledov: 10497; Prenosov: 40
Polno besedilo (22,17 MB) |
2. Proces bojnega odločanja in bojni ukazi : zaključna nalogaMiha Jost, 2011 Opis: Proces bojnega odločanja nudi poveljujočim nižjih taktičnih enot (vod/četa) okvir za organiziranje in načrtovanje za izvedbo bojnega delovanja. Je proces skozi katerega poveljnik pripravi svojo enoto za izvedbo taktične naloge. Uporabljajo ga poveljniki nižjih taktičnih enot za analizo naloge, izdelavo načrta in pripravo na izvedbo bojnega delovanja. Poveljnik ga začne izvajati, ko sprejeme taktično nalogo in ga izvaja vedno znova, če pride do spremembe ali nove naloge. Ta postopek omogoča poveljniku maksimalno izrabo razpoložljivega časa načrtovanja, medtem ko izdeluje ukaz za delovanje in istočasno pripravlja enoto za izvedbo bojnega delovanja. Bojni ukazi so glavnipripomočki poveljnika pri poveljevanju. So temeljni bojni dokumenti, s katerimi poveljnik izraža svoje namere in odločitve. Z njimi izdaja naloge in usmeritve ter daje podrejenim poveljnikom elemente za izvedbo bojnega ali nebojnega delovanja. Temeljni bojni ukazi so: ukaz za delovanje, ukaz za zagotovitev delovanja, ukaz za premik, pripravljalni ukaz in dopolnilni ukaz. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: proces bojnega odločanja, ukaz za delovanje, pripravljalni ukaz, variante delovanja, proces štabnega dela, analiza naloge Objavljeno: 25.03.2013; Ogledov: 12347; Prenosov: 1427
Polno besedilo (492,93 KB) |
3. Razvoj, analiza in primerjava variant delovanja - vloga štabnega podčastnika v sektorju S-3 : diplomsko delo višješolskega študijskega programa2014 Opis: Navodilo za štabno delo je akt, ki predpisuje postopek izvedbe vseh korakov procesa načrtovanja delovanj v Slovenski vojski, naloge posameznih funkcijskihpodročij v štabih in poveljstvih. Razvoj koncepta je v procesu načrtovanja delovanj najpomembnejši korak, ki se v svoji končni obliki izraža v primernosti odločitve poveljnika. Pomembnejšo vlogo v tem procesu odigra štabni podčastnik v sektorju S-3, ki s svojim večletnim delom, širokim spektrom znanja in izkušnjami pripomore k pravilni odločitvi. Z diplomskim delom sem podal širši pogled na strukturo taktične ravni poveljstva pehotnega polka, ki je po transformaciji Slovenske vojske novejša oblika enote, predstavil korake, ki zajemajo proces načrtovanja delovanj, podrobneje opisal 3. korak - razvoj koncept, in skozi primerjavo procesa načrtovanja delovanj invloge štabnega podčastnika S-3 med Slovensko vojsko in oboroženimi silami ZDA predstavil podobnosti in pomanjkljivosti ter podal nekaj možnih rešitev, ki bi lahko bile osnova za bodoče delo štabnih podčastnikov v SV. Najdeno v: ključnih besedah Povzetek najdenega: ...akt, ki predpisuje postopek izvedbe vseh korakov procesa načrtovanja delovanj v Slovenski vojski, naloge posameznih... Ključne besede: proces načrtovanja delovanj, funkcijsko področje, poveljnik, štab, poveljstvo, podčastnik, odločitev Objavljeno: 28.08.2014; Ogledov: 9690; Prenosov: 189
Polno besedilo (1,37 MB) |
4. Optimalna izraba logističnih zmogljivosti 670. poveljniško-logističnega bataljona : magistrsko deloJernej Peternelj, 2010 Najdeno v: ključnih besedah Povzetek najdenega: ...mednarodne operacije, misije, izraba logističnih zmogljivosti, logistični proces, reinženiring organizacije... Ključne besede: 670. poveljniško-logistični bataljon, mednarodne operacije, misije, izraba logističnih zmogljivosti, logistični proces, reinženiring organizacije Objavljeno: 17.04.2012; Ogledov: 10755; Prenosov: 53
Polno besedilo (1,43 MB) |
5. Uporaba e-učenja pri izobraževanju prve in nujne medicinske pomoči : (magistrsko delo)Sonja Turnšek, 2011 Najdeno v: ključnih besedah Povzetek najdenega: ...e-izobraževanje, kombinirano učenje, učenje odraslih, učni proces, vojaška zdravstvena enota... Ključne besede: e-izobraževanje, kombinirano učenje, učenje odraslih, učni proces, vojaška zdravstvena enota Objavljeno: 18.04.2012; Ogledov: 8111; Prenosov: 57
Polno besedilo (1,61 MB) |
6. Organiziranost in vloga sektorja za operativne zadeve poveljstva motoriziranega bataljona v procesu načrtovanja delovanj : diplomsko delo višješolskega študijskega programa2012 Najdeno v: ključnih besedah Povzetek najdenega: ...bataljon, organizacija, podčastnik, SOP, standardni operativni postopek, proces načrtovanja... Ključne besede: motorizirani bataljon, organizacija, podčastnik, SOP, standardni operativni postopek, proces načrtovanja Objavljeno: 03.07.2012; Ogledov: 10276; Prenosov: 201
Polno besedilo (1,64 MB) Gradivo ima več datotek! Več...
|
7. Proces učenja iz izkušenj v pehotnem vodu in četi : zaključna nalogaIno Črešnik, 2012 Opis: Učenje iz izkušenj je proces, kateri omogoča, da izkoristimo oziroma uporabimopridobljene izkušnje in dobre prakse pri izvajanju bodočih aktivnosti. Za uvedbo koncepta učenja iz izkušenj je potrebno skozi poudarjanje njegove pomembnosti, spremeniti organizacijsko kulturo, katera mora biti usmerjena v izboljšanje poslovnih procesov. V vojaških organizacijahučenje iz izkušenj omogoča doseganje želenih ciljev pri izvajanjuvojaških usposabljanj in nalog. Naučene lekcije morajo temeljiti na izkušnjah pridobljenih na podlagi negativnih izkustev ter izkušnjah pridobljenih na podlagi dobrih praks. Osnova za učinkovito opažanje ključnih dejavnikov je analiza po izvedenih aktivnostih. Analiza po izvedenih aktivnostmora biti izvedena takoj, ko se zazna potreba po izboljšanju določenih procesov dela oziroma aktivnosti. V prvi vrsti so za izvajanje analize po izvedenih aktivnostih in beleženje opažanj odgovorni neposredni poveljniki. V primeru zahtev po obsežnejši analizi se analiza izvede ob podpori skupine za analizo. Izsledki analize po izvedenih aktivnostih predstavljajo osnovo za izvedbo procesa učenja iz izkušenj. Opažanja je tako potrebno ustrezno evalvirati in jih vključiti v skupek znanj, katera bodo uporabna v izvajanju bodočih aktivnosti. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: učenje iz izkušenj, naučena lekcija, analiza, Slovenska vojska, proces, podatkovna baza Objavljeno: 14.03.2013; Ogledov: 9938; Prenosov: 54
Polno besedilo (406,21 KB) |
8. Vojaška obveščevalna, protiobveščevalna in varnostna dejavost (VOPVD) v brigadi in polku : zaključna nalogaNataša Svetina, 2013 Opis: Vojaška obveščevalna, protiobveščevalna in varnostna dejavnost (VOPVD) združuje obveščevalno, protiobveščevalno in varnostno dejavnost, ki skupaj uresničujejo obveščevalno zagotovitev. Obveščevalna zagotovitev zagotavlja možnost pravočasne, načrtne in organizirane priprave namensko oblikovanih enot za izvedbo svojega poslanstva v celotnem spektru delovanja. Obveščevalna zagotovitev je bojna funkcija, ki jo vodi in usmerja poveljnik, izvajajo jo obveščevalno varnostni organi (S-2) brigade in polkov, obveščevalna četa, izvidniške enote, manevrske enote (bataljoni in čete). Je neprekinjena dejavnost medsebojno povezanih nalog in sistemov, ki skozi obveščevalni proces, z načrtovanjem in usmerjanjem, zbiranjem in obdelavo pomembnih informacij v obveščevalni podatek oziroma znanje ter njegovim posredovanjem poveljniku omogočajo razumevanje sovražnika, zemljišča in civilnih dejavnikov. Učinkovito obveščevalno zagotovitev v kompleksnem, dinamičnem in soodvisnem okolju obveščevalni elementi v polku in brigadi izvajajo s pomočjo vseh razpoložljivih sredstev in virov. Organizacijska struktura VOPVD v brigadi in polku mora omogočati odzivno in pravočasno obveščevalno podporo ter hitro premestljive obveščevalne elemente, ki bodo prožni in sposobni delovati v celotnem spektru možnih operacij kjerkoli po svetu. Najdeno v: ključnih besedah Povzetek najdenega: ...povezanih nalog in sistemov, ki skozi obveščevalni proces, z načrtovanjem in usmerjanjem, zbiranjem in obdelavo... Ključne besede: vojaška obveščevalna, protiobveščevalna in varnostna dejavnost, obveščevalna zagotovitev, obveščevalni proces, transformacija obveščevalne strukture Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 8684; Prenosov: 253
Polno besedilo (299,55 KB) |
9. Psihofizične obremenitve poveljnikov pri štabnem procesu dela : zaključna nalogaJanez Kljun, 2004 Najdeno v: ključnih besedah Povzetek najdenega: ...delovni proces, antropometrija, ergonomija, delovno okolje, psihologija, stres, analiza... Ključne besede: delovni proces, antropometrija, ergonomija, delovno okolje, psihologija, stres, analiza časa, vodenje in poveljevanje, štabni proces dela, kompetence, vojaška organizacija Objavljeno: 21.03.2017; Ogledov: 8723; Prenosov: 88
Polno besedilo (1,44 MB) |
10. Vključevanje civilno-vojaškega sodelovanja v vojaški proces odločanja na ravni bataljona : zaključna naloga štabnega šolanjaRobert Lah, 2017 Opis: Civilno-vojaško sodelovanje je eno izmed funkcijskih področij delovanj v štabu bataljona. Prvotno se je civilno-vojaško sodelovanje osredotočalo predvsem na dejavnosti v nacionalnem okolju, zaradi vedno bolj kompleksnega globalnega okolja in posledično velikega števila oboroženih spopadov pa se je pokazala potreba, da se civilno-vojaško sodelovanje izvaja tudi v mednarodnem okolju. Severno atlantsko zavezništvo (North Atlantic Treaty Organization % Nato) je razvilo in uveljavilo koncept civilno-vojaškega sodelovanja (angl. Civil-Military Cooperation), ki ga poznamo pod kratico CIMIC. Vojaški proces odločanja (VPO) je orodje, ki vojaškim poveljnikom omogoča najti in razviti rešitev za nalogo, ki so jo prejeli. Izhaja iz The Military DecisionmakingProces (MDMP), ki so ga razvili v ameriški vojski. Uporablja se na ravni posrednega vodenja enot (od bataljona do divizije). Je nadaljevanje procesa odločanja na osebni ravni in ravni neposrednega vodenja enot (proces bojnega odločanja % PBO), le da pri odločanju v VPO zraven poveljnika sodeluje tudi štab po posameznih funkcijskih področjih. Funkcionalno področje CIMIC je pri izvedbi VPO prisotno v vseh korakih izvajanja procesov. Štabni organi iz področja CIMIC so vključeni in aktivno sodelujejo v izvedbi VPO, skozi katerega izvajajo naloge, opredeljene po Slovenskem vojaškem standardu (SVS) 2509(2)(Nato doktrina AJP 3.4.9). Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: civilno-vojaško sodelovanje, CIMIC, vojaški proces odločanja Objavljeno: 16.03.2018; Ogledov: 6722; Prenosov: 230
Polno besedilo (973,06 KB) |