1. Neželeni pojavi vojaškega voditeljstvaFranc Kalič, 2018 Opis: Neželeni pojavi voditeljstva so nesprejemljiva ravnanja, ki so v različnih oblikah prisotna v vseh organizacijah in na vseh ravneh. Skupno takim ravnanjem je, da destruktivno vplivajo na celotno organizacijo in posameznike v njej. Pojavljajo in razvijajo se zato, ker v organizacijah niso razvite in vzpostavljene prakse za zaznavanje in preprečevanje teh in tako se jih posredno dopušča. Eden od pomembnih vzrokov zanje so tudi značilnosti določene organizacijske kulture, ki je odsev širše družbe in posledica različnih razvojnih vplivov. Vojaška organizacija je zaradi svojih konformističnih lastnosti nagnjena k prepričanju, da vzgaja, izobražuje in karierno razvija dobre voditelje, zato na tem področju težko razvija samokritičnost. V vojaških formalnih okvirih se težko priznava, da obstajajo in se razvijajo neželeni pojavi voditeljstva. Dejstvo je, da so v vojaški realnosti taki pojavi zaznani ter destruktivno vplivajo na usposabljanje, razvoj in delovanje vojske. Lahko bi celo zaznali organizacijsko hipokrizijo, ki se izraža v protislovju med želenim in resničnim, med teorijo o želenih voditeljih in zaznanih praksah slabega voditeljstva, kar pa je težko dokazljivo. Ena izmed lastnosti vojaške organizacije je izrazita hierarhičnost. V obravnavanem kontekstu to pomeni, da formalno problematiziranje pojavov slabega voditeljstva večinoma zahteva smelost podrejenih ravni, ki na to opozarjajo in s tem tudi vzbujajo dvome v celoten karierni sistem in odgovornost odločevalcev. V vojaškem okolju je treba intenzivno združevati napore za uveljavljanje pozitivnih praks, ki bodo zaznavale in preprečevale neželene pojave voditeljstva ter hkrati spodbujale proces razvoja sposobnih voditeljev. Najdeno v: osebi Ključne besede: organizacijska kultura, vojaška organizacija, neželeno voditeljstvo, toksično vodenje, poveljnik Objavljeno: 03.12.2018; Ogledov: 5952; Prenosov: 199 Polno besedilo (1,81 MB) |
2. Družbeni mediji kot orodje vojaškega voditeljstvaBarbara Hanžič, 2019 Opis: Družbeni mediji so postali najpomembnejše orodje komuniciranja. V današnjem informacijskem okolju ljudje novice iščejo v družbenih medijih, torej morajo tudi oborožene sile biti tam, kjer poteka komunikacija. Kako učinkovito uporabljati družbene medije, pa je za vojaške organizacije vedno vroča tema. V vojaških strukturah se zaradi narave dela vedno pojavljajo legitimni pomisleki in tveganja, povezani z uporabo družbenih medijev. A koristi družbenih medijev ustvarjajo vtis aktualnosti in povečujejo kredibilnost vojaške organizacije, zato so družbeni mediji za vojaške voditelje v času omejenih virov, še toliko bolj učinkovit način pripovedovanja in širjenja vojaške zgodbe. Slovenski vojaški voditelji so na področju komuniciranja prek družbenih medijev zelo omejeni. Družbene medije upravljajo odgovorni za odnose z javnostmi, ki so v njih sicer vzpostavili kar nekaj vojaških kanalov, a te za celotno vojaško strukturo upravlja le peščica ljudi. V krmarjenje med poplavo vedno novih in spreminjajočih se trendov, ob upoštevanju usmeritev in dobrih praks Zavezništva, bi bilo v slovensko vojaško delovanje v družbenih medijih treba vključiti vojaške voditelje na različnih ravneh. Najdeno v: osebi Ključne besede: uvajanje, prevzem, opremljanje, oborožitev, vojaška oprema in sistemi, investicijska dokumentacija, življenjski cikel Objavljeno: 29.08.2019; Ogledov: 4; Prenosov: 3 Gradivo je na voljo samo prijavljenim uporabnikom! |
3. Razvijanje voditeljskega potenciala mlajših poveljnikovDavid Škoberne, 2019 Opis: Voditeljstvu se v vseh organizacijah daje velik pomen, še posebej pa mora to veljati za vojaške organizacije, kjer so poveljniki s svojimi odločitvami odgovorni za življenja podrejenih. Poveljnik ima formalno pristojnost za poveljevanje, ki mu je dodeljena s strani višje avtoritete in z zakonskimi pooblastili, voditelj pa si mora svoj vpliv pridobiti neformalno, na podlagi zaupanja in spoštovanja sledilcev. Ljudje voditelju sledijo, ker to želijo in ne, ker morajo. Voditeljstvo se v vojaški organizaciji razvija v treh domenah. Institucionalno razvijanje voditeljstva se izvaja preko formalnega sistema izobraževanja in usposabljanja, operativno poteka preko vseh aktivnosti v enotah, individualna domenam pa pomeni samostojni osebni razvoj vseh posameznikov, tudi na podlagi vzpodbud in usmeritev nadrejenega. Nadrejeni poveljnik je odgovoren za razvijanje voditeljskega potenciala vseh podrejenih poveljnikov v svoji enoti, še posebej mlajših poveljnikov na začetku kariere. Svetovanje, %coaching%1 in mentorstvo so metode, ki jih poveljniki lahko uporabljajo kot učinkoviti načini za prenos znanja in izkušenj ter za usmerjanje individualnega razvoja mlajših voditeljev. Poveljnik je odgovoren za organizacijsko klimo, ki lahko z ustvarjanjem ugodnih pogojev pospešuje razvijanje voditeljstva. Poveljniki vodov in poveljniki čet bodo svoj voditeljski potencial uspešneje razvijali v bataljonu, kjer se izvajajo in spodbujajo poveljevanje s poslanstvom, kultura življenjskega učenja, izmenjave izkušenj med poveljniki, kritično razmišljanje in samorefleksija. Koncept vojaškega voditeljstva v Slovenski vojski je dokument, ki opredeljuje model voditeljstva, določa vrednote, lastnosti, znanja in veščine ter delovanje voditelja. Ne določa pa dovolj natančnih standardov in kriterijev za želene voditeljske kompetence in ne opredeljuje dovolj jasno poveljniške odgovornosti za razvoj voditeljstva v enotah Slovenske vojske. Razvijanje voditeljstva na poveljniški ravni v Slovenski vojski je tako odvisno od razumevanja te odgovornosti s strani posameznih poveljnikov. Tisti poveljniki, ki se zavedajo svoje moralne obveze do razvijanja voditeljskega potenciala podrejenih, bodo temu namenjali dovolj pozornosti in časa ter s tem voditeljstvu dajali primerno težo. Najdeno v: osebi Ključne besede: vojaško voditeljstvo, voditeljski potencial, organizacijska klima, razvoj voditeljstva, svetovanje, coaching, mentorstvo, Slovenska vojska Objavljeno: 16.09.2019; Ogledov: 5415; Prenosov: 105 Polno besedilo (776,29 KB) |