497 Slika 732: Prva izvedba dvižnega vozička za tehnično in snemalno ekipo (vir: Marko Zibelnik in Stanko Gruden) konec vrvi, ki je bil prej vpet na dvižni voziček, vpeli še en vrvni vitel. Z dviganjem dvižnega vozička z obema vrvnima vitloma hkrati so dosegli hitrost, ki jo omogoča vrvni vitel. Pozneje so celotno višino dimnika razdelili na tri sekcije, in sicer na 100, 100 in 150 m. Tako so lahko dvige izvajali s krajšimi vrvmi in zanje niso več potrebovali 720 m dolge vrvi. Če bi na dvižnem vozičku prišlo do napake, je bila vsaka oseba v vozičku pred padcem v globino varovana z ASAP-om. Druga zanimivost: Masa statične vrvi je približno 70 g/m, zato lahko preračunamo, da je 720 m dolga vrv v sistemu tehtala približno 50 kg. Tretja zanimivost: Veliko težav na dimniku je za ekipo predstavljal veter. Ta jim je delal vrvno zanko in jim jo odnesel okoli dimnika, kjer se je pogosto zataknila za betonsko armaturo, ki je gledala iz betona. Kako močno veter vpliva na 360 m dolgo visečo vrv, lahko izračunamo tako, da specifično površino, ki jo ima vrv proti vetru, pomnožimo z njeno dolžino. Ob upoštevanju 10,5 mm premera in 360 m dolžine ugotovimo, da ima celotna dolžina vrvi specifično površino 5,4 m2. Kako močno vpliva veter na morju na jadro surfa, ki je približno enake površine, si znamo predstavljati. Četrta zanimivost: Aktivni spust z vrha dimnika do tal po 360 m dolgi vrvi je želja marsikaterega vrvaša. V resnici tak spust ni enostaven, temveč fizično zelo naporen. Če si zamislimo aktivni spust z vrvno zavoro, pomislimo na to, da je treba z eno roko manevrirati z ročico, z drugo pa držati konec vrvi in ga obremenjevati z neko silo ter tako zagotavljati trenje. Pri spustu, ko imamo pod seboj 25 kg vrvi, bi morali namesto zaviranja vrvi to vleči navzgor. Z globino bi bila potrebna sila sicer vedno manjša, hkrati pa bi nas veter lahko preveč odnesel od dimnika in bi viseli na vrvi daleč stran od njega.
RkJQdWJsaXNoZXIy MzA3ODM3Mg==