377 3. FAZA – NAMESTITEV OPREME VRVNE TEHNIKE 4. FAZA – REŠEVANJE POŠKODOVANCA IN KRITIČNE FAZE REŠEVANJA Za izvedbo intervencije je potrebna oprema, ki jo je treba na kraju dogodka v skladu z navodili proizvajalca in standardnimi operativnimi postopki dela ustrezno namestiti. Namestitev opreme se navadno začne takoj po izdaji izvedbenih povelj po postopku SOIEC. Namestiti je treba vso opremo, ki je nujna za dosego cilja intervencije. Lokacije posameznih sidrišč določi vodja enote, saj so te največkrat zelo pomembne zaradi potrebne nosilnosti in nemotenega gibanja nosil med fazo reševanja (drevesa, balkoni itn.). Med reševanjem vodja enote opazuje delo ekipe in jo usmerja. Če med nameščanjem opreme ugotovi, da je zaradi novih okoliščin nujna sprememba, delo ustavi in enoti ponovno razdeli nove naloge z novimi povelji. Glede na to, da vodja ne more biti stalno fizično prisoten ob članih enote, z njimi komunicira po vnaprej dogovorjenem načinu (govor, radijske postaje, telefon, piščalka idr.). Faza reševanja se začne, ko se vrvni sistem obremeni s poškodovancem in/ali gasilcem. Ob obremenitvi sistema se včasih pokažejo težave, ki jih enota ni mogla predvideti (zasuk škripca, prečkanje in drsanje dveh vrvi, vponka, obremenjena na vratca, idr.). V tem primeru se izvedejo popravki, potrebni za nemoteno varno nadaljevanje reševanja poškodovanca. Ta del in podobne situacije bi lahko imenovali tudi »kritična faza«. Kritična faza pri reševanju je torej vsak trenutek, ko vodja intervencije ustavi reševanje, da bi preveril ustrezne namestitve opreme oziroma posredoval dodatne informacije. Nekatere gasilske enote temu trenutku rečejo »safety checking«. Če je ena od vponk ob dvigu poškodovanca za 10 cm od tal obremenjena na vratca, kar reševalna enota opazi, je to še vedno pravi čas za odpravo napake. Če enota takoj ob dvigu napake ne bi opazila, ampak bi jo šele takrat, ko bi bila nosila 10 m v zraku, bi bil vodja enote v dvomu, kaj storiti. Ali nadaljevati reševanje ali spustiti poškodovanca nazaj na tla? Oba primera lahko za poškodovanca pomenita nevarnost. Navadno se vodja enote v takem primeru odloči za nadaljevanje reševanja, ob tem pa enoto opozori na čim večjo previdnost, da med reševanjem ne pride do dinamičnih obremenitev, ki bi lahko poškodovale omenjeno vponko. Vodja enote ves čas reševalne faze razmišlja in načrtuje vnaprej, s čimer zagotavlja naslednje manevre, ki bodo omogočali enakomerno in tekoče gibanje poškodovanca. Vmesno ustavljanje poškodovanca ni primerno, saj poškodovanec navadno ni seznanjen z vzrokom ustavitve reševanja, kar mu lahko povzroči dodaten stres. Vodja enote mora zato vedno načrtovati vsaj en korak naprej. Slika 597: Namestitev opreme (vir: Aleš Stražar) Slika 598: Vponka, obremenjena na vratca (vir: Marko Zibelnik) Kritična faza je vsak trenutek, ko vodja intervencije ustavi reševanje, da bi preveril ustrezne namestitve opreme oziroma posredoval dodatne informacije za zahtevne postopke, ki sledijo.
RkJQdWJsaXNoZXIy MzA3ODM3Mg==