376 Slika 595: List za izdelavo skice in opis reševalne akcije – zadnja stran (vir: Marko Zibelnik) Če je reševanje z vrvno tehniko del obsežnejše intervencije, mora vodja reševanja z vrvno tehniko vodji celotne intervencije poročati, kako si je zamislil potek »svoje« intervencije, in povedati predvideni čas njene izvedbe. Na potek in hitrost izvajanja intervencije zelo vpliva stanje poškodovanca. Če je poškodovanec življenjsko ogrožen, se intervencija izvede po skrajšanih in hitrejših postopkih, kot če je stanje poškodovanca stabilno in čas ni tako pomemben. Med vožnjo na kraj intervencije moramo v intervencijskem vozilu uporabiti varnostni pas. 2. FAZA – ZAVAROVANJE DELOVNEGA OBMOČJA OZIROMA SKRB ZA LASTNO VARNOST Vse intervencijske službe po svetu morajo poleg tega, da pomagajo pomoči potrebnim, najprej zavarovati sebe. Vodja enote mora ob ogledu lokacije narediti hitro oceno tveganja. Med najpogostejšimi tveganji so tveganja za mehanske poškodbe, tveganja zaradi prisotnih nevarnih snovi, zaradi nevarnosti električnega udara, tveganja, povezana s sevanji in biološkimi nevarnostmi zaradi stika s poškodovanci, idr. O vseh tveganjih mora vodja gasilske enote opozoriti svojo enoto med posredovanjem povelj po postopku SOIEC. Čeprav vodja enote opozori gasilce na prisotna tveganja, mora vsak gasilec sproti izvajati tudi svojo oceno tveganja. Lahko se zgodi, da vodja enote ob ogledu ni opazil vseh tveganj ali pa so se ta med intervencijo spremenila. V to fazo spada tudi določitev načina varovanja enote pred padcem v globino. Najpogosteje se enota pred padcem v globino varuje skupinsko s pomočjo vrvne ograje ali individualno s pomočjo prilagodljivih popkovin, kot je Grillon. Slika 596: Uporaba vrvne ograje (vir: Marko Zibelnik)
RkJQdWJsaXNoZXIy MzA3ODM3Mg==