Reševanje z višin in iz globin v urbanem okolju

373 Slika 591: Različne sestave gasilske enote oziroma oddelka (vir: Marko Zibelnik) 12.2 VODENJE IN POVELJEVANJE Reševanje z višin in iz globin lahko izvajamo le, če smo usposobljeni za tako reševanje in prepričani, da so tehnike, ki jih nameravamo izvesti, ustrezne in varne, tako za nas kot za poškodovanca. Operativni postopki dela z vrvno tehniko so dogovorjeni postopki, ki se izvajajo pri reševanju z višin in iz globin. Večinoma so sestavljeni iz več osnovnih vrvnih veščin. Primer je reševanje osebe iz jaška. Za reševanje mora gasilec poznati osnove, ki se nanašajo na vozle, aktivni spust prvega gasilca do poškodovanca v jašek, sidrišče, trinožec, pasivni spust in dvig, kratki pasivni spust in kratki dvig itn. Vsaka reševalna akcija je sestavljena iz več osnovnih veščin vrvne tehnike. Bolj ko je reševalna akcija zahtevna in dolgotrajna, več osnovnih veščin dela z vrvno tehniko zahteva in obratno. Gasilska šola je že v prvi izvedbi lastnega dopolnilnega programa usposabljanja gasilcev za reševanje z višin in iz globin v urbanem okolju leta 2012 uvedla vodenje intervencij po operativnem postopku SOIEC. Pomen kratice SOIEC bo podrobneje opisan v nadaljevanju. SOIEC je le eden izmed številnih postopkov oziroma smernic, ki jih lahko gasilska enota uporabi za izvajanje postopka reševanja z vrvno tehniko. Čeprav program usposabljanja priporoča, da enoto za reševanje z višin in iz globin v urbanem okolju sestavljajo štirje gasilci, se je ob izvajanju usposabljanja ugotavljalo in pozneje tudi interno potrdilo, da enoto za tovrstno reševanje v velikosti oddelka sestavlja v večini primerov vsaj pet gasilcev – vodja in štirje gasilci, ki se lahko formirajo tudi v dve skupini po dva. V vsaki skupini je tako eden izmed gasilcev določen za vodjo skupine. V tem primeru vodja enote oziroma poveljnik oddelka poveljuje neposredno dvema vodjema skupin, vodji skupin pa sta odgovorna za svoje delo in delo drugega gasilca v skupini. Če so v enoti oziroma oddelku poleg vodje enote več kot štirje gasilci, je treba določiti skupine in vodje skupin. Vodja enote oziroma poveljnik oddelka lahko neposredno poveljuje največ štirim podrejenim. Kombinacij sestave enote oziroma oddelka je torej več – od skupaj najmanj pet do skupaj največ devet gasilcev s poveljnikom vred v oddelku. Pravila gasilske službe naštete kombinacije v vsakem primeru uvrščajo v gasilski oddelek. V 53. točki trenutno veljavnih Pravil gasilske službe za gasilski oddelek glede najmanjšega števila moštva v gasilskih enotah piše: »Gasilski oddelek ima poveljnika in pet oziroma štiri ali osem gasilcev.« Naslednja slika prikazuje dve skrajnosti glede velikosti enote oziroma oddelka. Splošno znano je, da vodja katere koli formacije ne more uspešno poveljevati več kot štirim vodjem podrejenih formacij, naj bodo to gasilci ali vodje skupin. V Sloveniji se pogosto dogaja, da vodja enote oziroma poveljnik oddelka prav tako fizično dela z ekipo, kar je lahko še posebej v vrvni tehniki zelo nevarno za poškodovanca in preostale člane enote. Vodja enote med izvajanjem intervencije ne bi smel fizično sodelovati z ekipo, temveč delo enote le nadzirati in oceniti morebitna tveganja, ki jih člani enote zaradi tako imenovanega tunelskega pogleda ne opazijo. Ker večina poveljnikov v gasilskih enotah s činom gasilskega častnika ne pozna postopkov reševanja z vrvno tehniko, se je v program usposabljanja vnesel pogoj, da morajo imeti udeleženci usposabljanja poleg specialnosti za tehnično reševanje tudi čin vodje enote. V tem primeru bo vodenje intervencije z vrvno tehniko lahko izvedel eden izmed gasilcev, ki ima opravljeno usposabljanje za reševanje z višin in iz globin v urbanem okolju, hkrati pa ima tudi kompetence za vodenje oddelka.

RkJQdWJsaXNoZXIy MzA3ODM3Mg==