233 Pri tem načinu obremenitev vrvnega sistema dinamično prenesemo na dve nezanesljivi sidriščni točki. To pomeni, da se obremenitev samodejno in enakomerno porazdeli na eno in drugo nezanesljivo sidriščno točko. Posamezni sidriščni točki sta lahko sidriščni ploščici, kombinacija sidriščne ploščice in korenine, dveh tanjših dreves, sidriščne ploščice in objekta itn. Če imamo na voljo dve nezanesljivi sidriščni točki, v obe točki namestimo po eno vponko ali trak in vponko. Nato v ti dve vponki vpnemo neskončni trak (navadno dolg 120 ali 150 cm). Oba dela neskončnega traku (notranji in zunanji krak) potegnemo skupaj proti sebi v eno točko. Ob tem zasukamo vsaj en krak za 180° in oba kraka vpnemo v tretjo, centralno vponko (slika 386). Vsaj en krak (ni pomembno, katerega) je treba obvezno zasukati za 180°, priporoča pa se ločen zasuk obeh krakov za 180°. V to vponko vpnemo vrvni sistem (slika 387). Pri dvotočkovnem dinamičnem sidrišču je optimalno, da so medsebojni koti med obema krakoma traku manjši od 60°, nikakor pa ne večji od 90°. Ločeno dvotočkovno dinamično sidrišče Slika 386: Ločeni dvotočkovni dinamični sidrišči (vir: Marko Zibelnik) Slika 387: Zasukanost notranjega kraka (levo) in obeh krakov (desno) (vir: Marko Zibelnik) Slika 388: Medsebojni koti pri ločenem dvotočkovnem dinamičnem sidrišču (vir: Marko Zibelnik)
RkJQdWJsaXNoZXIy MzA3ODM3Mg==