Reševanje z višin in iz globin v urbanem okolju

231 Tirolka je namenjena vodoravnemu ali poševnemu transportu oseb čez brezno, reko ipd. Ker vrv že pred obremenitvijo z bremenom napnemo na napetost približno 200 daN (≈ kg), po obremenitvi z bremenom pa je lahko sila v vrvi od 400 do 500 daN (≈ od 400 do 500 kg), moramo na obeh koncih zagotoviti zanesljivo sidrišče. Če sta sidrišči na obeh koncih zanesljivi (drevo, železni profil, vozilo ipd.), sta lahko narejeni s pomočjo neskončnega traku, vponke in vozla na vrvi. Če se sidrišče izdela z umetnimi sidrišči (npr. »svedrovci«, »fiksi« ipd.), je treba na tisti strani narediti sidrišče z najmanj tremi sidriščnimi točkami, na primer s tremi »svedrovci«. Enako velja za glavno sidrišče, kjer je pri reševanju z enostavno žičnico s fiksnim škripcem in žerjavno žičnico PRM s fiksnim škripcem vpet fiksen škripec. Na vlečni in popuščevalni vrvi je treba ob uporabi umetnih sidrišč izdelati sidrišče z najmanj dvema sidriščnima točkama, na primer z dvema »svedrovcema«. Priporoča se, da sta sidrišči za posamezno vrv ločeni. Primer 4 – vrvna žičnica oziroma tirolka Slika 382: Zanesljiva in nezanesljiva sidrišča pri reševanju s tirolko (vir: Marko Zibelnik) Tretje pravilo obravnava način združevanja nezanesljivih sidriščnih točk, ki jih združujemo zaradi povečevanja skupne nosilnosti. Takemu sidrišču navadno rečemo večtočkovno sidrišče oziroma grozd. Pri združevanju dveh ali več sidriščnih točk lahko izdelamo statična ali dinamična večtočkovna sidrišča. Statična večtočkovna sidrišča so tista sidrišča, ki se med spreminjajočo se smerjo obremenitve niso sposobna prilagajati smeri trenutne obremenitve, dinamična pa tista, ki so se ob spreminjajoči se smeri obremenitve sposobna prilagajati smeri trenutne obremenitve. 5.3.3 TRETJE PRAVILO – ZDRUŽEVANJE SIDRIŠČNIH TOČK Slika 383: Obremenitev posameznih sidriščnih točk oziroma krakov pri različnih medsebojnih kotih (vir: Marko Zibelnik) ZANESLJIVO SIDRIŠČE NEZANESLJIVO SIDRIŠČE

RkJQdWJsaXNoZXIy MzA3ODM3Mg==