22 Zakonodaja na področju varnosti in zdravja pri delu zahteva, da se vsako delo izvaja varno in zdravo. Gasilsko delo pri tem ni izjema, čeprav si v gasilstvu zakonodajo s tega področja občasno marsikdo razlaga tudi drugače. Pri vsakem delu je treba pred začetkom izvesti oceno tveganja. Med ocenjevanjem ugotavljamo, ali so pri nekem delu prisotna tveganja ali ne. Ob prisotnosti tveganj se določijo ukrepi varnosti in zdravja pri delu, ki preprečujejo nastanek poškodb in bolezni, povezanih z delom. ZDRAVSTVENA SPOSOBNOST Trenutno veljavni pravilnik o ugotavljanju zdravstvene sposobnosti operativnih gasilcev določa dva različna obsega zdravniških pregledov. Prvi je namenjen operativnim gasilcem, ki izvajajo operativno delo v gasilstvu, drugi pa operativnim gasilcem, ki izvajajo najzahtevnejša dela v gasilstvu, ob tem pa uporabljajo tudi izolirni dihalni aparat. Ker ne prvi in ne drugi zdravniški pregled ne predvidevata preverjanja zdravstvene sposobnosti za delo na višini, mora gasilec, ki želi opravljati delo na višini, v okviru zdravstvenega pregleda opraviti še pregled za delo na višini. Nadrejeni v gasilskih enotah bi morali na zdravstveno napotnico za zdravniški pregled pripisati »Tveganje: delo na višini. Opraviti dodaten pregled za delo na višini«. Zdravnik medicine dela, prometa in športa bi moral ne glede na to, za kateri obseg zdravniškega pregleda gre, pri gasilcu preveriti še zdravstveno sposobnost za delo na višini. Če gasilec dodatnega pregleda ne opravi, je njegov poveljnik odgovoren za poškodbo, ki bi lahko nastala med opravljanjem dela na višini. Kadar gasilec med delom na višini oziroma pri delu v globini ne bo uporabljal izolirnega dihalnega aparata, bo dovolj veljavno zdravniško spričevalo za opravljanje operativnega dela v gasilstvu z dodatnim pregledom za delo na višini. USPOSOBLJENOST Zakonodaja s področja varnosti in zdravja pri delu zahteva, da je vsaka oseba za delo, ki ga opravlja, zanj tudi ustrezno usposobljena. Gasilci osnovne veščine in operativne postopke z vrvno tehniko spoznajo že na temeljnem usposabljanju za operativnega gasilca ali na usposabljanju za pridobitev poklica gasilec. Kadar želi gasilec izvajati zahtevnejša reševanja z višin in iz globin v urbanem okolju, se mora udeležiti dopolnilnega usposabljanja za reševanje z višin in iz globin v urbanem okolju v Gasilski šoli ali pa katerega podobnega usposabljanja, ki ga za posamezne gasilske enote organizirajo in izvedejo za to določene zunanje organizacije. OSEBNA VAROVALNA IN DELOVNA OPREMA Osebna varovalna in delovna oprema za reševanje z višin in iz globin se navadno imenuje vrvna tehnika. Ker vrvna tehnika večinoma spada v sklop osebne varovalne opreme, mora biti narejena v skladu s Pravilnikom o osebni varovalni opremi, ki v slovenski pravni red v celoti prenaša evropsko uredbo o osebni varovalni opremi. Ker posamezni kosi vrvne tehnike, na primer vrvni vitli, spadajo k strojni opremi, mora proizvajalec te opreme upoštevati tudi druge uredbe, na primer Uredbo o varnosti strojev in Direktivo o elektromagnetni združljivosti. Proizvajalci vrvne tehnike v navodilih za uporabo natančno določijo, pod katerimi pogoji se lahko osebna varovalna oprema uporablja. Navodila podrobno opredeljujejo, kaj je dovoljeno, kaj izrecno ni dovoljeno ter kako se oprema vzdržuje in pregleduje. Proizvajalci večinoma zahtevajo, da se vrvna tehnika vidno pregleda po vsaki uporabi, enkrat na leto pa pooblaščena oseba opravi letni pregled, o katerem se vodi tudi ustrezna dokumentacija. Več o tej temi v poglavju 4. Oprema za reševanje z višin in iz globin. VREMENSKE RAZMERE Vremenske razmere so pogosto neprimerne za varno izvajanje del na višini. Ob neurju je treba najprej počakati, da to mine, nato pa se lahko začnejo izvajati intervencijska dela na višini. Reševanje s kovinskih konstrukcij je lahko prav tako nevarno, če se nevihtne razmere ne umirijo. Kot zanimivost lahko navedem, da so na gradbiščih v preteklosti dela ustavili, kadar je bil čas od zaznave bliska do zaznave groma manjši od desetih sekund. Teoretično to pomeni, da je blisk oddaljen približno 3,4 km. OSVETLITVENE RAZMERE Delo je mogoče opravljati varno, če so osvetlitvene razmere na območju reševanja oziroma dela ustrezne. Umetna razsvetljava se lahko na kraju izvajanja dela zagotovi s splošno ali lokalno razsvetljavo. Splošna razsvetljava osvetljuje širšo okolico, to so na primer svetlobni stolpi na vozilih ali trinožci z reflektorji, lokalna pa se zagotavlja z osebnimi svetilkami, na primer s čelnimi lučkami ali prsnimi lučmi. POZORNOST, KONCENTRACIJA IN PSIHOFIZIČNA KONDICIJA Za varno in zdravo izvajanje vrvnih tehnik je pomembna tudi ustrezna psihofizična kondicija gasilca, ki izvaja reševanje z višin in iz globin. Kadar gasilec ni osredotočen na delo, ki ga opravlja, lahko spregleda okoliščine, ki pomenijo zanj tveganje. Gasilec mora biti 100-odstotno osredotočen na delo, ki ga opravlja, zato se priporoča, da vodja reševanja ne sodeluje pri izvajanju postopkov reševanja, temveč reševanje vodi in spremlja z razdalje. Tako je gasilska enota med reševanjem pozornejša na morebitna tveganja, ki prihajajo iz okolice reševanja. Tuja literatura taka tveganja pripisuje tako imenovanemu tunelskemu vidu. Gasilec namreč ob osredotočenosti na delo, ki ga opravlja, ne more opazovati drugih tveganj v okolici, ki ga lahko ogrožajo. VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU
RkJQdWJsaXNoZXIy MzA3ODM3Mg==