101 Slika 125: Dostop po vrvi s SRT-tehniko (vir: Marko Zibelnik) Slika 126: Tehnika dostopa po vrvi in dva različna načina prestrezanja padca (vir: Marko Zibelnik) 3.4 DOSTOP PO VRVI Pri večjih kotih tehnika pozicioniranja preide v tehniko dostopa po vrvi. Popkovina postane glavna vrv, na katero se prenaša celotna sila teže gasilca, dodatna varovalna vrv pa je namenjena varovanju gasilca, če glavna vrv odpove. Oprema za dostop po vrvi poleg sedežnega pasu vključuje tudi opremo za vzpenjanje po vrvi (vrvne prižeme) in spuščanje po vrvi (vrvne zavore). Evropski standard EN 12841 zahteva, da uporabnik pri delih, pri katerih je naklon terena večji od 45°, delo opravlja na dveh ločenih vrvnih sistemih. Navadno se to zagotovi z glavno in varovalno vrvjo. Priporoča se, da se dvojna vrv uporablja povsod, kjer bi bil ob morebitni odpovedi glavne vrvi padec ali zdrs osebe v globino neizogiben. Pri mokrih in spolzkih strehah je ta naklon manjši kot pri delu na strehi, pokriti z letvami. Glavna vrv, ki je pri tovrstnem delu zaradi velikega naklona terena ali navpičnega gibanja po vrvi stalno napeta in nosi pretežno ali celotno silo teže osebe, je z dvema vrvnima prižemama ali vrvno zavoro pritrjena na trebušno vpetje. Evropski standard, ki določa značilnosti sedežnih pasov, namenjenih dostopu po vrvi, ima oznako EN 813. Sedežni pas bolj kot v ledvenem delu osebo oprime pod zadnjico in ji tako omogoči bolj ergonomičen prenos njene sile teže na pas oziroma vrvni sistem. Kadar se dostop po vrvi izvaja brez varovanja oziroma opreme za prestrezanje padca, govorimo o delu na eni vrvi oziroma tehniki enojne vrvi. V tujini to tehniko imenujejo SRT- -tehnika (angl. single rope technique). Ker je varovalna vrv namenjena varovanju osebe ob odpovedi glavne vrvi, se na varovalni vrvi najpogosteje uporablja oprema za prestrezanje padca. Varovalna vrv z opremo za prestrezanje padca se uporabi le ob odpovedi glavne vrvi. Za prestrezanje padca se uporablja prsno ali hrbtno vpetje, označeno s črko A, kar pomeni, da mora imeti oseba za dostop po vrvi na sebi kombinirani pas, izdelan tako v skladu z evropskim standardom EN 813 kot tudi z EN 361. Kadar pa se med delom pokaže potreba po pozicioniranju, mora oseba uporabljati kombinirani pas, ki ima vgrajen tudi pas za pozicioniranje, ki je skladen z evropskim standardom EN 358. Večina sedežnih pasov, skladnih z EN 813, vsebuje tudi pas za pozicioniranje, ki je skladen z EN 358. Športni plezalci se med plezanjem varujejo le z dinamično vrvjo, ki je sposobna precej dobro absorbirati energijo padca in zadosti zmanjšati zaustavitveno silo ob prestrezanju padca. Poleg dinamične vrvi uporabljajo namensko opremo za varovanje med napredovanjem (angl. belaying device). Pri njih je zaradi dobre psihofizične pripravljenosti in izjemno dobrega blaženja sunka padca z dinamično vrvjo dovoljeno prestrezati padec le s sedežnim pasom. Pri plezanju se varujejo tako, da je faktor padca vedno čim manjši. Uporaba sedežnih pasov za prestrezanje padca skupaj s statično vrvjo ni dovoljena. Gasilec največkrat uporablja ta način varovanja pri izdelavi vrvne ograje na izpostavljenem mestu z dinamično vrvjo. Dostop po vrvi torej zahteva uporabo dvojne vrvi. V knjigi je opisanih tudi nekaj postopkov, pri katerih gasilec dostopa po vrvi le na eni vrvi. Ali bo gasilec uporabljal eno vrv ali dve, se se vodja intervencije odloči na podlagi hitre ocene tveganja in stopnje nujnosti posameznega ukrepa. Pri večjih kotih tehnika pozicioniranja preide v tehniko dostopa po vrvi. Popkovina postane glavna vrv, na katero se prenaša celotna sila teže gasilca, dodatna varovalna vrv pa je namenjena varovanju gasilca, če glavna vrv odpove. Tehnika dostopa po vrvi zahteva uporabo dvojne vrvi. Vodja intervencije se lahko v izjemnih primerih ob predhodni oceni tveganja odloči tudi za tehniko enojne vrvi.
RkJQdWJsaXNoZXIy MzA3ODM3Mg==