100 Vsako dolgotrajno delo v pasu na višini predstavlja za osebo zdravstveno tveganje zaradi slabše prekrvavitve spodnjih okončin. Če oseba zaradi padca v globino ali drugih zdravstvenih težav negibno obvisi v pasu, je velika nevarnost, da se pri njej po nekem času razvije travma zaradi dolgotrajnega visenja (angl. suspension trauma). Travma zaradi dolgotrajnega visenja v pasu lahko nastane, če je ob daljšem in nepremičnem visenju osebe v pasu za prestrezanje padca oviran krvni obtok spodnjih okončin. Zaradi nepremičnega visenja v pasu začne kri zastajati v nogah, saj mišice nog zaradi odsotnosti stika nog s podlago ne opravljajo več funkcije vensko-mišične črpalke. S fizikalnega stališča lahko zaradi takega položaja pride do medicinskega zapleta, imenovanega ortostatični šok. Posledica je vedno večja količina krvi v nogah in zato premajhna oskrba možganov ter drugih pomembnih organov s krvjo oziroma kisikom. Pomanjkanje kisika v možganih povzroči nezavest, ki se lahko konča tudi s smrtjo. V pogovornem jeziku se za tako travmo pogosto uporablja tudi izraz smrt v pasu. Za osebo, ki negibno visi v pasu, skladnem s standardom EN 361, je bolje, če je z opremo za prestrezanje padca pripeta na prsno vpetje, kot pa, če je pripeta na hrbtno vpetje. Pri rahlem visenju nazaj se pretežni del mase osebe prenaša pod zadnjico, pri rahlem visenju naprej pa se pretežni del mase osebe prenaša v predel dimelj, kjer so zelo pod površjem glavne žile dovodnice in odvodnice za spodnje okončine. V podobnih primerih, kot je dolga in mirujoča stoječa drža na gasilskih proslavah, gasilskih pogrebih, častnih stražah ipd., se telo pred to vrsto šoka samo obvaruje tako, da se zgrudi na tla in poskrbi za povečan pretok krvi v možgane. Med visenjem v pasu taka sprememba položaja osebe ni mogoča. Čeprav bi možgani telo radi položili v vodoravni položaj, fizikalne zakonitosti oziroma gravitacijska sila, ki drži telo v precej pokončnem položaju, tega ne dovolijo. Časa, v katerem pride do travme zaradi dolgotrajnega visenja v pasu, ni mogoče natančno opredeliti. Ker se pri nekaterih osebah lahko pojavijo simptomi že tudi prej kot v desetih minutah nepremičnega visenja v pasu, je treba tako osebo čim prej osvoboditi prosto visečega položaja. Če je oseba pri zavesti, je najbolje, da čim bolj premika noge. Učinek je boljši, če oseba noge podpre in se z njimi ob nekaj upre, na primer v nožno stopno zanko. Tako se lahko prosto viseča oseba privzdiguje in ohranja mišično-vensko črpalko v delovanju. Poleg šoka krvnega obtoka lahko nepremično visenje v pasu pripelje tudi do omejenega razstrupljanja telesa. Ob nepremičnem visenju v pasu je namreč v nogah delno ali v celoti omejeno razstrupljanje. To pomeni, da strupene snovi iz spodnjih okončin, ki bi se sicer redno izločale skozi ledvice in jetra, ostanejo dlje časa v njih. Ob nenadni sprostitvi krvnega obtoka pa lahko strupene snovi, ki so se sčasoma nakopičile v spodnjih okončinah, povzročijo akutno zastrupitev oziroma tako imenovani toksični šok notranjih organov. Ob reševanju obvisele osebe se priporoča, da se taki osebi počasi sprosti krvni obtok, telesu pa se tako omogoči večja možnost preživetja zaradi upočasnjenega učinka toksičnega šoka. To je v teoriji mogoče, v praksi pa je teže zagotoviti. TRAVMA ZARADI DOLGOTRAJNEGA VISENJA V PASU Slika 124: Visenje v pasu za prestrezanje padca (vir: www.pirisafe.com 10, Marko Zibelnik) Negibno visenje v pasu lahko v človeškem telesu povzroči resne zdravstvene težave.
RkJQdWJsaXNoZXIy MzA3ODM3Mg==