Naša spletna stran uporablja piškotke. Za nekatere potrebujemo vašo privolitev. Uredi privolitev...

Zapri

Knjižnično-informacijski in založniški center

Digitalna knjižnica

NaslovRazvoj tkivno inženirskih kostnih nadomestkov : končno poročilo ob zaključku projekta tehnološki program "Tehnologija za varnost in mir 2006-2012" (TP MIR)
Osnovni podatki o gradivu
Avtorji:Kregar-Velikonja, Nevenka (Vodja projekta)Jezik:Slovenski jezikVrsta gradiva:Aplikativna raziskavaOrganizacija:MORS - Publikacije MORSKljučne besede:kostno tkivo, poškodbe, tkivno-inženirstvo, matične celice, kostne celice, biološki kostni nadomestkiUDK:611.71:612.014COBISS_ID:3686094Povezava se odpre v novem oknuStatistika: 4864 ogledov; 228 prenosovPodročja:Gradivo ni uvrščeno v področja.
Datoteke:.pdf Razvoj_tkivni_inzinirskih_kostnih.pdf (835,42 KB)
Opis:Kostne poškodbe nastanejo kot posledica neposrednega in posrednega delovanja sile, prav tako pa so lahko posledica dolgotrajnih preobremenitev. V primerih kot so zlomi z več kostnimi odlomki, primanjkljaj kosti, odprti zlomi ali ob slabi prekrvavitvi tkiv, je sposobnost kostnega tkiva po obnavljanju največkrat precej okrnjena. Zato se kost zarašča počasi ali pa se celo ne zaraste. Vojne poškodbe okončin in maksilofacialnih kosti predstavljajo indikacije, pri katerih bi ustrezna kirurška metoda, ki bi omogočila učinkovito obnovo (regeneracijo) tkiva, omogočila poškodovancem hitrejše zdravljenje in boljšo kvaliteto življenja po okrevanju.
Citiranje gradiva
Sekundarni jezik
Jezik:Angleški jezikNaslov:TP MIR 31Opis:The healing potential of bone is mostly sufficient to restore the majority (simple) fractures, which are generally treated by standard conservative or surgical therapy. However, in some cases reparative osteogenesis does not result in structural and functional recovery of the bone. Extended bone defects following trauma or cancer resection or non-unions of fractures may require more sophisticated treatment. In these cases bone grafting procedures, segmental bone transport, distraction ontogenesis or biomaterials are applied for reconstruction. The repair of bone defects in reconstructive surgery is subject to significant limitations, including donor site morbidity, limited supply of autograft, risk of infection and immune rejection of allograft, and poor osteogenic effect of synthetic bone substitutes. In addition, bridging of a large bone defect by callus distraction requires a long time and usually an external fixator, both very inconvenient for the patients. Regardless of the technique used the percentage of failure is considerable. Therefore, bone repair is the subject of intensive investigation in reconstructive surgery.