Ključne besede: vojaške enote, pehotni bataljoni
Objavljeno: 16.04.2025; Ogledov: 129; Prenosov: 14
Polno besedilo (18,21 MB)

Opis: Nato je politično in vojaško zavezništvo, ki od leta 1949 države članice varuje pred oboroženim napadom. Je zelo uspešno zavezništvo, saj svoje osnovno poslanstvo opravlja že 75 let. Od začetka tisočletja pa Ruska federacija deluje tako, da v obdobju miru z nevojaškimi metodami ustvarja razmere za uporabo oboroženih sil. Te želijo kar se da hitro izpolniti vojaške cilje, politično vodstvo in diplomacija pa vojaški uspeh takoj izkoristiti v mednarodni skupnosti. To se je zgodilo tako v Gruziji leta 2008 (Abhazija, Južna Osetija) kot v Ukrajini leta 2014 (Krim), v kateri pa je Ruska federacija leta 2022 izvedla oboroženi napad, s čimer je grobo kršila pravila mednarodnega reda. Če je mednarodna skupnost – predvsem zahodne demokracije – v primerih iz 2008 in 2014 reagirala neodločno, se je po oboroženem napadu na Ukrajino odločno postavila na stran zaščite mednarodnega reda. Nato je reagiral z novim strateškim konceptom in združeno doktrino (že leta 2019 z vojaško strategijo), katerih cilj je identifikacija nevojaških metod ogrožanja, reakcija nanje v času miru in učinkovito združeno delovanje oboroženih sil in drugih deležnikov na kopnem, morju, v zraku, vesolju in kibernetskem prostoru v vojni. Gre za večdomensko delovanje, katerega doktrina je v razvoju, njen namen pa je povezati vojaški instrument z nevojaškimi instrumenti moči nacionalnih držav in Nata. Slovenska vojska se ne deli na zvrsti, njene zmogljivosti pa so namenjene za delovanje pretežno v kopenski domeni. Zaradi svoje velikosti bojno delovanje velikega obsega težko izvaja brez zaveznikov in partnerjev. Leta 2003 je Republika Slovenija ukinila obvezno služenje vojaškega roka, leta 2010 pa obvezno služenje v rezervni sestavi, zato Slovenska vojska nima dovolj velike vojaške strateške rezerve, ki bi popolnila strukturo sil, če bi bile premestljive sile napotene na naloge, izhajajoče iz sprejetih dolžnosti, navedenih v Severnoatlantski pogodbi. Poleg tega Slovenska vojska nima jasno razmejenega institucionalnega dela, odgovornega za generiranje sil, in bojnega dela, odgovornega za njihovo uporabo. Krizno upravljanje in vodenje države v izrednih razmerah in vojnem stanju je slabo normirano in ne dovolj preizkušeno na vajah. V teh kompleksnih razmerah bi politično vodstvo moralo storiti vse, da bi se vladne in nevladne organizacije pripravile, urile in preverile za celostni odziv države na grožnje, ki lahko ogrozijo suverenost Republike Slovenije, nacionalno identiteto in samobitnost slovenskega naroda ter kvaliteto njegovega življenja. Večdomensko delovanje Nata ji pri tem lahko pomaga, zato je cilj proučevanja te zaključne naloge.
Ključne besede: večdomensko delovanje, združeno delovanje, večrodovsko bojevanje, domena delovanja, dimenzija učinka, nacionalna varnost, celostni pristop
Objavljeno: 11.04.2025; Ogledov: 184; Prenosov: 6
Polno besedilo (1,98 MB)

Opis: V zaključni nalogi kritično vrednotimo zračno moč Slovenske vojske v kontekstu sodobnih groženj v zračnem prostoru. Osredotočamo se na teoretične in empirične vidike zračne moči, vključno s pomenom zračne domene, zmogljivostmi in vrstami zračnih operacij ter oborožitvenimi sistemi za projekcijo zračne moči. Ugotovitve raziskave kažejo na nujnost stalnega tehnološkega napredka in razvoja ustreznih zmogljivosti za učinkovito zaznavanje, sledenje in nevtralizacijo groženj v nacionalnem zračnem prostoru. Pri tem je pomembno tudi sodelovanje z Natom in drugimi mednarodnimi partnerji, ki dodatno krepi nacionalno varnost ter izboljšuje odzivnosti na grožnje. Predlogi, ki smo jih oblikovali na podlagi raziskovalnih spoznanj, vodijo k izboljšanju obstoječih ter v razvoj novih in integracijo različnih zračnih zmogljivosti v enoten obrambni sistem Slovenije, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti prilagoditvi zmogljivosti za soočanje z grožnjami, ki izhajajo iz civilnih zrakoplovov v teroristične namene. V nalogi jasno izpostavimo tudi potrebo po holističnem pristopu proučevanja zračne moči, ki vključuje tehnološke, operativne in organizacijske vidike za doseganje in ohranjanje zračne nadvlade ter zagotavljanje varnosti in suverenosti slovenskega zračnega prostora.
Ključne besede: zračna domena, zračna moč, varovanje zračnega prostora, sodobne varnostne grožnje, trendi, tehnologija
Objavljeno: 11.04.2025; Ogledov: 175; Prenosov: 6
Polno besedilo (1,32 MB)

Opis: V zaključni nalogi analiziramo vlogo kognitivnega delovanja in kognitivnega bojevanja v sodobnih vojaških strategijah in doktrinah Nata ter Slovenske vojske. V uvodu izpostavimo kompleksne grožnje v sodobnem mednarodnem varnostnem okolju, ki zahtevajo prilagoditve vojaških strategij in doktrin. Poudarimo, da se je karakter vojne in bojevanja skozi čas razvijal, kar zahteva nov pristop k vojaškemu delovanju, ki vključuje tudi kognitivno dimenzijo. V teoretičnem delu opredeljujemo prehod iz liberalne paradigme v realizem, kar vpliva na razvoj strategij kognitivnega delovanja in kognitivnega bojevanja. Raziskujemo različne teorije vojne, vključno s klasičnimi teorijami Sun Tzuja in Carla von Clausewitza, evolucijskimi teorijami Michaela Howarda in J.F.C. Fullerja ter sodobnimi teorijami psihološke vojne in kognitivnega bojevanja, ki jih razvijajo Bernard Claverie, François du Cluzel in Alonso Bernal. V empiričnem delu najprej analiziramo strategijo in doktrino Nata na področju delovanja v kognitivni dimenziji. Nadaljujemo z analizo kognitivnega bojevanja, opredeljujemo njegove faze, značilnosti in posledice, ter pravne, etične, kulturne in politične vidike. Poudarjamo potrebo po razvoju kognitivnega bojevanja v Natu, ki vključuje integracijo naprednih tehnologij. V primerjalni analizi med Natom in Slovensko vojsko ugotavljamo, da Slovenska vojska zaostaja pri implementaciji kognitivnega delovanja in bojevanja. Ponujamo predloge za izboljšanje, vključno z večjo integracijo tehnologij in prilagoditvijo doktrinarnim spremembam Nata. Zaključujemo s sklepom, da je razvoj kognitivnega delovanja in bojevanja ključnega pomena za zagotavljanje nacionalne varnosti in stabilnosti, ter pozivamo k nadaljnjim raziskavam in prilagoditvam v Slovenski vojski.
Ključne besede: kognitivno delovanje, kognitivno bojevanje, strategija, doktrina, ofenzivni realizem
Objavljeno: 08.04.2025; Ogledov: 144; Prenosov: 7
Polno besedilo (714,78 KB)

Opis: Zaključna naloga obravnava sedanjo in potencialno uporabo vesoljskih tehnologij za izboljšanje operativnih zmogljivosti Slovenske vojske (SV). Raziskava je usmerjena v oblikovanje strateškega koncepta za učinkovito uporabo vesoljskih sistemov, pri čemer so ovrednoteni tako domači viri kot viri, ki so na voljo v okviru mednarodnih partnerstev, kot so EU, NATO in partnerske države. Glavni cilji raziskave vključujejo analizo razvoja in uporabe vesoljskih sistemov za podporo delovanju SV, opredelitev ustreznih vesoljskih sistemov in zmogljivosti, ki jih je mogoče vključiti v delovanje SV, oceno slovenskega vesoljskega sektorja in njegovega potenciala za prispevek k nacionalni obrambi ter predlog raziskovalnih in inovacijskih projektov za povečanje operativne učinkovitosti SV. Študija poudarja pomen situacijskega zavedanja v vesolju in vključevanja vesoljskih sistemov v večdomensko delovanje Zavezništva. Z analizo vloge vesoljskih sistemov v ukrajinsko-ruski vojni, naloga poudarja operativne učinke in strateške koristi, ki jih zagotavljajo vesoljske tehnologije. Ta empirična analiza služi kot podlaga za razvoj strategij in tehnologij za podporo operacijam SV v kompleksnih, večdimenzionalnih okoljih. Poleg tega so bile izvedene primerjalne analize obrambnih vesoljskih strategij držav, kot so Francija, Italija, Luksemburg in Združeno kraljestvo, da bi razumeli različne pristope k uporabi vesoljskih sistemov v sistemu nacionalne varnosti. Za pojasnitev pomena hitrega odločanja in prilagajanja v sodobnih konfliktih je bila uporabljena Boydova teorija OODA (opazuj, orientiraj se, odloči, ukrepaj). Raziskava je privedla do oblikovanja konceptualnega modela, ki analizira soodvisnosti med vesoljskimi sistemi in obrambnim sistemom ter predlaga strukturo na strateškem nivoju za upravljanje vesoljskih aktivnosti v SV. Model izpostavlja ključne vesoljske zmogljivosti (satelitske komunikacije, opazovanje Zemlje, določanje položaja, navigacijo in merjenje časa ter situacijsko zavedanje v vesolju) ter njihov pomen za podporo delovanju SV, večdomensko delovanje in sodelovanje z zavezniki. Nadalje, študija poudarja potrebo po prenovi Slovenske vesoljske strategije in drugih strateških dokumentov za vključitev vesolja kot ključne operativne domene ter predlaga konkretne raziskovalno-razvojne in inovacijske projekte na področju situacijskega zavedanja v vesolju, napredne obdelave podatkov z UI, satelitskih komunikacij, opazovanja Zemlje, določanja položaja, navigacije in merjenja časa ter razvoja majhnih satelitov. Ugotovitve kažejo, da je Slovenija vključena v projekte EU, vendar mora aktivno sodelovati pri oblikovanju prihodnjih projektov. Glede potreb SV po zmogljivostih za delovanje v domeni vesolje, raziskava identificira ključne sisteme ter predlaga njihovo umestitev v strukturo SV z reorganizacijo in nadgradnjo obstoječe strukture domene zrak. S tem raziskava potrjuje postavljeno tezo o možnosti učinkovite podpore delovanju SV s pomočjo domače vesoljske industrije, raziskovalnih ustanov in dostopnih vesoljskih sistemov EU. Raziskava nedvoumno potrjuje, da je vključevanje vesoljske domene v slovenski obrambni sistem nujno za soočanje s sodobnimi varnostnimi izzivi. V luči tega je ključnega pomena vzpostavitev ustreznega institucionalnega okvirja, ki bo omogočal učinkovito upravljanje in koordinacijo vseh vesoljskih aktivnosti v Sloveniji. Raziskava izpostavlja, da so vesoljske zmogljivosti ključne ne le za podporo operacijam, ampak tudi za uresničevanje strateških ciljev odvračanja in obrambe, kot jih opredeljuje Zavezniški koncept odvračanja in obrambe evroatlantskega območja. Zato so nadaljnji razvoj, raziskave in inovacije na področju vesoljskih tehnologij ključnega pomena za zagotovitev strateške prednosti in kredibilnosti Slovenije kot partnerja v mednarodnem okolju. Izkušnje iz Ukrajine pa nas opominjajo, da je treba delovati proaktivno in se pripraviti na prihodnje varnostne izzive, saj bodo vesoljski sistemi igrali še pomembnejšo vlogo v prihodnjih konfliktih.
Ključne besede: vesoljske zmogljivosti, strateški koncepti, vesoljski sistemi, situacijsko zavedanje v vesolju, večdomensko delovanje, vesoljski projekti EU, slovenska vesoljska industrija, inovacije, odvračanje
Objavljeno: 08.04.2025; Ogledov: 207; Prenosov: 3
Polno besedilo (2,97 MB)