| Naslov | Večdomensko delovanje Slovenske vojske v Natu |
|---|
Osnovni podatki o gradivu | | Avtorji: | Kesič, Aleš (Avtor) | Jezik: | Slovenski jezik | Vrsta gradiva: | Neznano | Tipologija: | 1.09 - Objavljeni strokovni prispevek na konferenci | Organizacija: | MORS - Publikacije MORS | Ključne besede: | večdomensko delovanje, združeno delovanje, večrodovsko bojevanje, domena delovanja, dimenzija učinka, nacionalna varnost, celostni pristop | UDK: | 355.4(497.4:1-622NATO) | COBISS_ID: | 240627715 | Statistika: | 991 ogledov; 17 prenosov | Področja: | Gradivo ni uvrščeno v področja. |
|---|
| Datoteke: | RAZ_Kesic_Ales_i2025.pdf (560,16 KB)
|
|---|
Opis: | Nato je politično in vojaško zavezništvo, ki od leta 1949 države članice varuje pred oboroženim napadom. Je zelo uspešno zavezništvo, saj svoje osnovno poslanstvo opravlja že 75 let. Od začetka tisočletja pa Ruska federacija deluje tako, da je oborožen napad le majhen del celotne kampanje, pri čemer se večina dejavnosti izvede pod pragom oboroženega spopada, navadno izven uveljavljenih pravil mednarodnega reda, glavni instrumenti uveljavitve njene nacionalne moči pa so diplomatski, informacijski in ekonomski akterji. Ti z nevojaškimi metodami ustvarijo razmere za uporabo vojaškega instrumenta moči, da bi čim hitreje dosegli vojaške cilje, ki jih politično vodstvo in diplomacija takoj izkoristita v mednarodni skupnosti. To se je zgodilo tako v Gruziji leta 2008 (Abhazija, Južna Osetija) kot v Ukrajini leta 2014 (Krim). Leta 2022 je Ruska federacija po skoraj desetletni kampanji pretežno nevojaškega delovanja izvedla masovni oboroženi napad na suvereno državo Ukrajino, s čimer je grobo kršila pravila mednarodnega reda. Osnovni namen vojaškega instrumenta moči je bil osvojitev glavnega mesta Kijev in severnega dela Črnega morja. Če je mednarodna skupnost – predvsem zahodne demokracije – v primerih iz let 2008 in 2014 reagirala neodločno, se je po oboroženem napadu na Ukrajino odločno postavila na stran zaščite mednarodnega reda. Nato je reagiral z novim strateškim konceptom in združeno doktrino, katerih cilj je identifikacija nevojaških metod ogrožanja, reakcija nanje v času miru in učinkovito delovanje oboroženih sil ter drugih deležnikov na kopnem, morju, v zraku, vesolju in kibernetskem prostoru v vojni. Uveljavlja se nov način delovanja, katerega doktrina je v razvoju, njen namen pa je uspešno delovanje oboroženih sil v vseh domenah in sinhronizacija vojaških in nevojaških metod nacionalnih držav in Nata. Imenujemo ga večdomensko delovanje (angl. Multi-Domain Operations). Slovenska vojska se ne deli na zvrsti, njene zmogljivosti pa so namenjene delovanju pretežno v kopenski domeni. Zaradi svoje velikosti bojno delovanje velikega obsega težko izvaja brez zaveznikov in partnerjev. Leta 2003 je Republika Slovenija ukinila obvezno služenje vojaškega roka, leta 2010 pa obvezno služenje v rezervni sestavi, zato Slovenska vojska nima dovolj velike vojaške strateške rezerve, ki bi popolnila strukturo sil, če bi bile premestljive sile napotene na naloge, izhajajoče iz sprejetih dolžnosti, navedenih v Severnoatlantski pogodbi. Poleg tega Slovenska vojska nima jasno razmejenega institucionalnega dela, odgovornega za generiranje sil, in bojnega dela, odgovornega za njihovo uporabo. Krizno upravljanje in vodenje države v izrednih razmerah in vojnem stanju je pomanjkljivo zakonsko opredeljeno in ne dovolj preizkušeno na vajah. V teh kompleksnih razmerah bi politično vodstvo moralo storiti vse, da bi se vladne in nevladne organizacije pripravile, urile in preverile za celostni odziv države na grožnje, ki lahko ogrozijo suverenost Republike Slovenije, nacionalno identiteto, samobitnost slovenskega naroda in kakovost življenja ljudi. Natov koncept večdomenskega delovanja ji pri tem lahko pomaga. | |
Citiranje gradiva
|
|
|---|
| Metapodatki |  |
|---|