73 Iz rezultata se vidi, da gredo sile v vrveh pri približevanju iztegnjenemu kotu 180° v neskončnost. Pri delu z vrvmi nikoli ne delamo z medsebojnimi koti, večjimi od 120°, kaj šele s koti, ki se približujejo iztegnjenemu kotu 180°. Izjema so vrvne žičnice, ki so podrobneje opisane v poglavju 9. Prednapete vodilne vrvi – tirolke. Če bi na vsak način želeli zagotoviti medsebojni iztegnjeni kot 180°, bi zanesljivo prišlo do pretrganja vrvi, saj nobena vrv ne zdrži neskončne sile. S povečevanjem medsebojnega kota nad 120° je uporaba gibljivega škripca nesmiselna in hkrati lahko tudi nevarna, saj gredo sile v posamezni vrvi lahko tudi v neskončnost, kar pomeni nevarnost za poškodbo sidrišča, vrvi, veznih elementov in druge vpete opreme. S fizikalnega stališča gledano je delo A produkt sile, ki deluje na telo na določeni razdalji. Formula za izračun dela je torej A = F · s, enota za opravljeno delo pa joule (J). Za lažje razumevanje je v nadaljevanju izračun preprostega primera. »Koliko dela je treba vložiti v 1 m visok dvig 100 daN težkega bremena?« Ta izračun velja za vsak dvig 100 daN težkega bremena za 1 m višine. Če bi nam uspelo to delo opraviti v 1 sekundi, bi lahko rekli, da ima človek 1 kW moči. Če enačbo in izračun za delo obrnemo in predpostavimo, da bomo za 1 m dviga 100 daN težkega bremena z gibljivim škripcem namenili le 50 daN vlečne sile, je izračun tak: Iz izračuna se vidi, da moramo pri sistemu gibljivega škripca 2 : 1 za isto opravljeno delo ob 50 odstotkov manjši vloženi vlečni sili breme vleči na dvakrat daljši razdalji. Če ne bi bilo tako, bi bil lahko gibljivi škripec tako imenovani perpetuum mobile, kar pomeni, da bi bil izkoristek vloženega dela večji od 100 odstotkov, kar pa s stališča fizike oziroma energijskih zakonov ni mogoče. Enačba 4: Izračun dela pri dvigu bremena 2.5.3 SILA, POT IN DELO
RkJQdWJsaXNoZXIy MzA3ODM3Mg==