482 15.5 VAROVANJE MED NAPREDOVANJEM PO STREHI S SPODNJE STRANI Če gasilska enota ne more izdelati vrvne linije čez sleme z metalno vrvico, lahko gasilec dostopa po strehi tudi na način klasičnega napredovanja. Najpogostejši dostop na streho je z gasilsko naslonsko lestvijo ali skozi strešno okno. V preteklosti sta se za varovanje med napredovanjem (angl. belaying) najpogosteje uporabljala polbičev vozel in vrvna zavora v obliki osmice v kombinaciji z dinamično vrvjo. Danes je za varovanje med napredovanjem z enojno dinamično vrvjo na voljo standardizirana namenska oprema, na primer Petzl I'D, RIG ali GriGri (slika 711), pri napredovanju s statično vrvjo pa tudi Petzl ASAP ali ASAP Lock v kombinaciji z energijskim blažilnikom. Naj ponovimo, da zaradi večjih faktorjev padca in posledično večjih zaustavitvenih sil ob prestrezanju padca le statična vrv brez energijskega blažilnika ni dovolj. Pri napredovanju je treba izdelovati vmesna sidrišča skladno z opisom v poglavju 10. Vrvne ograje in varovanje med napredovanjem. Začetni vmesni sidrišči morata biti narazen največ 1 m, z oddaljenostjo pa so lahko vmesna sidrišča narazen do 2 m. Slika 712 prikazuje aktivno obliko varovanja med napredovanjem z napravo ASAP. Slika 713 prikazuje pasivno obliko varovanja med napredovanjem z napravo ASAP. Pri aktivni izvedbi varovanja med napredovanjem ima gasilec napravo ASAP in torbo s statično vrvjo pri sebi, pri pasivni izvedbi pa sta naprava ASAP in torba s statično vrvjo v začetnem sidrišču. Pri pasivnem načinu napredovanja mora biti v začetnem sidrišču dodaten gasilec, ki spremlja napravo za prestrezanje padca, še posebej med vračanjem gasilca, ko mora pobirati višek vrvi. Pri pasivnem načinu napredovanja z ASAP-om v začetnem sidrišču je treba prvo vmesno sidrišče zaradi morebitnega raztega energijskega blažilnika izdelati najmanj 2 m od glavnega sidrišča (slika 548). Slika 711: Klasično varovanje med napredovanjem z dinamično vrvjo (vir: Marko Zibelnik)
RkJQdWJsaXNoZXIy MzA3ODM3Mg==