474 15.1 INTERVENCIJSKA DELA NA VIŠINI IN VARNOST Vedno pogostejša neurja z močnimi vetrovi in točo zahtevajo od gasilcev vedno več znanja in opreme za delo na strehah. Na tem področju je zelo malo učnega gradiva, zato sem se ob dokončevanju vsebin reševanja z višin in iz globin v urbanem okolju odločil, da bom vsebine reševanja v zadnjem poglavju dopolnil še z vsebinami osnov intervencijskega dela na višini ob neurjih. Ne glede na to, ali zakonodaja s področja varnosti in zdravja pri delu za gasilce velja v celoti ali samo delno, morajo gasilci na intervencijskem pokrivanju streh izvajati ukrepe varnosti in zdravja pri delu. Hiter ogled stanja, ki ga mora vodja intervencije opraviti ob prihodu na kraj, mora vključevati oceno prisotnih tveganj pri posredovanju, izdana povelja pa morajo obsegati tudi ukrepe varnosti in zdravja pri delu, ki preprečujejo poškodbe oziroma okvaro zdravja gasilcev. Hitra ocena tveganja na intervencijskem pokrivanju streh pove, da so gasilci na takih intervencijah izpostavljeni naslednjim tveganjem: • mehanska tveganja (padec kosov opeke z višine, padec osebe v globino, ostri koničasti predmeti, sunki vetra, urez z motorno žago, udarec s kladivom, leteči delci itn.), • tveganja za udar električnega toka (bližina neizoliranih električnih vodnikov, udar strele itn.), • nevarne snovi (npr. azbestna kritina), • slabe vremenske razmere (spolzka pohodna površina, sunki vetra, mraz, vročina idr.), • hrup (motorna žaga, motorna rezalka, kotna brusilka itn.), • tveganja zaradi slabe osvetlitve delovnega mesta (nočno delo), • UV-sevanje, • dehidracija (dolgotrajna dela), • utrujenost pri delu. Eden glavnih varnostnih ukrepov pri intervencijskem pokrivanju streh je umiritev vremenskih razmer. Delo na strehi z močnim vetrom, dežjem ali točo je lahko za gasilca zelo nevarno. Poškodba pri delu, ki se je leta 2023 zgodila na Primorskem enemu od gasilcev, je pokazala, da tudi umiritev razmer ne pomeni popolne varnosti. V gasilca je med delom na strehi že po umiritvi razmer namreč udarila strela. Na intervencijah lahko nastopijo tudi druga tveganja, ki pa zaradi majhne verjetnosti za nastanek poškodb navadno ne zahtevajo dodatnih varnostnih ukrepov (vibracije, biološka tveganja, psihološka tveganja idr.). Če so ta tveganja večja, jih je treba upoštevati. Pri zagotavljanju ukrepov varnosti in zdravja pri delu je treba omeniti tudi ustrezno zdravstveno in psihofizično stanje gasilca za delo na višini. Vsak gasilec, ki opravlja delo na višini, mora biti za tako delo zdravstveno sposoben. Dokaz za zdravstveno sposobnost je opravljen zdravniški pregled za delo na višini. Pri gibanju po strehi je treba biti zelo pozoren tudi na tveganje za padec v globino skozi strešno kritino v prostor. Največje tveganje za tak padec so valovitke oziroma tako imenovane salonitke. Pri tej kritini je lahko razpon med letvami tudi po 1 m, navadno pa so po priporočilu proizvajalca kritine nameščene tudi vmesne letve. Ne glede na navedeno je treba med gibanjem po strehi stopati tam, kjer je linija vijakov, s katerimi je kritina vijačena na ostrešje. Na mestu vijaka je pod kritino gotovo letev, ki preprečuje udrtje kritine. Pred leti sem bil na intervenciji v domačem kraju, kjer smo bili aktivirani, ker je moški, ki se je po neurju sam lotil popravljati streho na gospodarskem poslopju, potreboval prvo in nujno medicinsko pomoč. Padec skozi streho je bil zanj zaradi velike globine padca žal usoden. Pri delu na strehi je za gasilca poleg padca s strehe nevaren tudi padec skozi streho.
RkJQdWJsaXNoZXIy MzA3ODM3Mg==