456 Če se je vrvni sistem v času oskrbe poškodovanca in nalaganja poškodovanca v nosila popolnoma razbremenil, lahko enota v sidrišču A enostavno zamenja sistema za pasivno vleko in spust. Če pa mora gasilec namestiti poškodovanca v nosila pod obremenitvijo, je treba pod obremenitvijo zamenjati oba sistema v sidrišču A. Na vodilno vrv se v II. fazi v sidrišču A namesti oprema za pasivni spust. Priporoča se naslednji vrstni red izbire opreme: 1. škripec z vrvno zavoro Maestro ali Clutch, 2. vrvna zavora I'D, RIG, Stop, Sirius, Lory idr. Na vrv za dvig in spust poškodovanca se v II. fazi v sidrišču A namesti oprema za pasivni dvig oziroma vleko. Med trenutno najprimernejšimi kosi vrvne tehnike se priporoča naslednji vrstni red izbire opreme: 1. vrvni vitel (električni, motorni ali ročni), 2. škripec z vrvno zavoro Maestro ali Clutch, 3. škripec z vrvno prižemo Pro Traxion idr. Slednji se zaradi novejših škripcev z vrvno zavoro ne uporablja več veliko. Ob večjih dinamičnih obremenitvah sistema je zaradi kladivca z zobci nevarno, da bi prišlo do poškodbe vrvi. V II. fazi ostane oprema v sidrišču B nespremenjena. Gasilec varovalno vrv varuje z eno izmed vrvnih zavor. Ne glede na to, ali se II. faza izvede s spremljevalcem ali brez njega, se na vrvi za dvig in spust poškodovanca že v I. fazi pri poškodovancu namesti dodatni škripec, ki prepolovi potrebno vlečno silo. V praksi se pogosto zgodi, da motorni in električni vitli v sistemu 1 : 1 ob vleki ne zmorejo skupaj vleči poškodovanca ter gasilca. Vlečna sila zelo hitro preseže v vitlu nastavljeno nosilnost, ki navadno znaša od 250 do 280 kg. Glej podpoglavje 4.3.8 Vrvni vitli. Gasilec, ki izvaja pasivni spust na vodilni vrvi, mora biti zelo pazljiv, saj je njegova vrv zelo obremenjena. Vsak nenadzorovani spust bi za sistem pomenil dodatno dinamično obremenitev, za poškodovanca pa neudobje. Večina proizvajalcev vrvnih zavor zahteva, da uporabnik ob obremenitvi zavore z večjo silo poleg zavore uporablja dodatno vponko oziroma uho za zagotavljanje večjega trenja. Glej podpoglavje 4.3.2 Vrvne zavore. Obe vrvi morata ponovno (kot v I. fazi) delovati usklajeno, tako da poškodovanca ne zabija v žerjavni voziček oziroma ne podrsa po tleh. Če enota nima vrvnega vitla, se priporoča, da vrv za dvig in spust bremena vlečeta dva gasilca s škripčevjem 3 : 1 ali 5 : 1. Vleka naj bo čim bolj neprekinjena in brez sunkov. Če se pasivna vleka sive vrvi izvaja hitreje kot pasivno popuščanje rdeče vodilne vrvi, se razdalja med poškodovancem in žerjavnim vozičkom zmanjšuje. Če sta hitrosti enaki, se razdalja med poškodovancem in žerjavnim vozičkom ne spreminja. Če pa se pasivna vleka sive vrvi izvaja hitreje od pasivnega popuščanja rdeče vodilne vrvi, se začne razdalja med poškodovancem in žerjavnim vozičkom zmanjševati. Sidrišče A Sidrišče B Vodja se v I. in II. fazi postavi na tako mesto, da ima nadzor vsaj nad sidriščem A in poškodovancem. Če vodja nima nadzora nad celotno situacijo, lahko vodenje transporta začasno prevzame gasilec, ki je pri poškodovancu. Sporazumevanje je lahko govorno, znakovno, zvočno (s piščalko) in s pomočjo UKV-postaj. Zvočni signali so lahko en daljši pisk = STOP, dva kratka piska = GOR, trije kratki piski = DOL. Pri reševanju v jami, breznu ali vodnjaku je treba zaradi možnosti odmeva zvočne signale dajati počasi in z daljšimi presledki med posameznim poveljem. Če se je vrvni sistem med prehodom iz I. faze v II. fazo razbremenil, je treba pred začetkom II. faze žerjavni voziček spraviti bližje k sidrišču B, kot pa je točka navpično nad poškodovancem. Računati je treba na to, da se bo rdeča vodilna vrv ob obremenitvi glavne sive vrvi za dvig poškodovanca raztegnila, zaradi česar se bo žerjavni voziček samodejno premaknil proti sidrišču A. Če je na območju poškodovanca v smeri sidrišča A dovolj pohodne površine, ni težav, če pa bi poškodovanca reševali na primer s skale sredi skalne police, obstaja velika nevarnost, da bi poškodovanec zaradi privzdigovanja, vedno slabšega stika s tlemi in premika vozička nad seboj proti sidrišču A zanihal proti sidrišču A, na primer s skalne police. Enota naj že pred začetkom II. faze preuči način prevzema bremena na varnem mestu pri sidrišču A. 14.11.4 VODENJE
RkJQdWJsaXNoZXIy MzA3ODM3Mg==