44 Napenjalni vozel je improvizirano škripčevje 3 : 1. Uporaben je predvsem takrat, kadar nimamo posebne opreme za ustvarjanje napetosti v vrvi, treba pa je potegniti skupaj dva predmeta oziroma ustvariti in ohraniti napetost v vrvi. S tem vozlom si lahko teoretično potrojimo napetost v vrvi, praktično pa vsekakor manj, saj se v sistemu pojavlja trenje. Predpostavimo, da želimo čim bolj zategniti vrv med točkama A in B. Konec vrvi vpnemo v točko A. Vrv nato speljemo skozi točko B nazaj proti točki A. V točki C izdelamo enega izmed naslednjih vozlov: osmico, usmerjeno osmico ali metuljček in skozi zanko vozla napeljemo vrv. Vrv začnemo nato vleči proti točki B. Ko je v vrvi dosežena zadostna napetost, se v točki C izdela varovalka s polvozlom (polblokada), nato pa še šestica (polna blokada). Slika 51 s tremi podobnimi načini izdelave napenjalnega vozla prikazuje, kako se lahko s pomočjo zmanjševanja trenja v točkah B in C doseže večji učinek medsebojne vleke. Pri prvem načinu je končna sila v vrvi manjša, saj se zaradi medsebojnega drsanja vrvi v točkah B in C ustvarja veliko trenja. Pri drugem načinu je trenja že manj, saj vrv drsi skozi vponko, pri tretjem načinu pa trenja zaradi uporabe manjših škripcev skoraj ni. Energetsko najučinkovitejši način izdelave napenjalnega vozla je torej tretji. SESTAVLJANJE NAPENJALNEGA VOZLA 1.1.20 NAPENJALNI VOZEL Slika 51: Trije načini izdelave napenjalnega vozla (vir: Marko Zibelnik)
RkJQdWJsaXNoZXIy MzA3ODM3Mg==