418 6. Nato sledi popuščanje tretjega, črnega, vrvnega sistema, in sicer tako dolgo, da pride vrh nosil do roba. 7. Sledi hkratno nadzorovano popuščanje vseh treh vrvi, in sicer tako dolgo, da oba vozla glavne in varovalne vrvi prideta pod rob. Reševanje se za trenutek ustavi in preveri ustreznost namestitve opreme. 8. Nato se popusti tretji, črni, vrvni sistem, gasilec pa izpne dvostremensko vrv s tretjega vrvnega sistema in jo vpne na PAW-ploščo. Pridrževanje nosil ni več potrebno (slika 646). 9. Gasilca na vrvnem sistemu glavne in varovalne vrvi ponovno začneta popuščati vrv in spuščati nosila proti tlom. 10. Ob prihodu nosil do tal gasilec na tleh začne izvajati odmik nosil pri nogah stran od objekta, nato zagrabi nosila pri glavi in jih pomaga nadzorovano spustiti na tla. Pri reševalnih akcijah, pri katerih je treba poškodovanca transportirati v pokončnem položaju, morajo koritasta nosila za poškodovanca imeti pritrdilne trakove s kovinskimi sponkami. Plastične sponke niso primerne, saj lahko ob povečani obremenitvi počijo in tako ogrozijo varnost poškodovanca na nosilih. Nevarnost je še večja pozimi. Za to vrsto reševanja so boljša in varnejša enodelna koritasta nosila. Pri prehodu nosil čez rob prihaja do velikega trenja med vrvjo in robom. Enota mora dati zelo velik poudarek preprečevanju nevarnosti mehanskih poškodb vrvi. Eno od možnosti zaščite vrvi prikazuje slika 642. Slika 646: Zaključna faza spusta nosil čez rob (vir: Marko Zibelnik) Slika 647: Plastične sponke, neprimerne za dvig oziroma spust nosil čez rob (vir: Marko Zibelnik) Pri reševanju osebe čez rob morajo koritasta nosila imeti pritrdilne trakove za poškodovanca s kovinskimi sponkami. Poseben poudarek je treba nameniti tudi mehanski zaščiti vrvi na robu.
RkJQdWJsaXNoZXIy MzA3ODM3Mg==